Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).
2.
kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).
3.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.
5.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.
7.
čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.
8.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.
Pravopis
zalogôvnik -a m (ȏ) žel. |vagon|: napolniti ~ s premogom
SSKJ²
založíti -ím dov., zalóžil (ī í)
1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska
2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom
// s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem
3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil
4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem
5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč evrov
// dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške
// star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar
6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije
7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico
8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti
● star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastaviti
♦ igr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon
    založíti se ekspr.
    nasititi se, najesti se: dali so jim skledo žgancev, da so se pošteno založili; najbrž se je že kje založil, zato ni lačen
    ♦     igr. založiti se zmotiti se pri dajanju nadštevilnih kart v talon
    založèn -êna -o:
    založeni denar; biti za zimo dobro založen s premogom; s papirji založena miza; iskati založeno stvar
    ●     dobro založena trgovina ki ima za prodajo veliko količino raznovrstnega blaga
Celotno geslo Vezljivostni G
založíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obdati koga/kaj
Sobo si je /po nepotrebnem/ založil (z različno staro ropotijo).
2.
kdo/kaj izgubiti koga/kaj
/Kot stari mož/ je (nekam) založil svoja boljša očala.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
/Dobrohotno/ je založil precej svojega denarja (za izgradnjo šole).
4.
iz igralništva kdo dati kaj ‘nezaželeno nadštevilno karto'
Pri igri je /brez potrebe/ založil karto.
SSKJ²
zapláviti -im tudi zaplavíti -ím dov., zaplávil (ā ȃ; ī í)
1. prekriti, zasuti z naplavljenim materialom: reka je zaplavila strugo; naliv je zaplavil dolino z blatom
2. mont. napolniti, zaliti z materialom, pomešanim z vodo: zaplaviti odkop
    zaplávljen -a -o tudi zaplavljèn -êna -o:
    zaplavljena struga; zaplavljeno polje
Celotno geslo Vezljivostni G
zapolníti in zapólniti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončno narediti polno kaj
Zapolnili so reže med zidaki (z malto).
2.
kdo/kaj narediti časovno polno kaj s čim
Čas med dogodkoma je /iznajdljivo/ zapolnil s pogovori.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj z dopolnitvijo odpraviti kaj s čim
Zev se zapolni z j.
Vorenc
zapolniti dov., opplere, ṡapolniti, napolniti
Celotno geslo Sinonimni
zaslúziti se -im se dov.
napolniti se s sluzjo
SINONIMI:
zastar. zasliziti se
Prekmurski
zastáti -stojím dov. napolniti: szo sze törci vsze vulice zasztáli KOJ 1848, 81
SSKJ²
zastáviti1 -im dov. (á ȃ)
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
// s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
// zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
// s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati / trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
// nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
// narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti / nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
// narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
// seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
● ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo
    zastávljen -a -o:
    pravilno zastavljena akcija; dokončati zastavljena dela; z vozovi zastavljeno dvorišče; odgovoriti na zastavljeno vprašanje
Celotno geslo Vezljivostni G
zastáviti1 -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zapolniti koga/kaj
(S kmečkim orodjem) so (jim) zastavili pot.
2.
kdo/kaj namestiti koga/kaj v/na/ob/nad/pod/pred/med koga/kaj / med/nad/pod/za kom/čim / kam / kje / kod
Sveder vrtalnika je /previdno/ zastavil na označeno mesto med dve plošči.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj
Gradbena dela pri hiši je /dobro/ zastavil, žal nima kdo nadaljevati.
4.
kdo/kaj vsebinsko določiti kaj
Proizvodnjo so /moderno zastavili.
5.
kdo/kaj postaviti komu/čemu kaj
/Kot dobro obveščeni/ so mu zastavili kar nekaj provokativnih vprašanj.
SSKJ²
zašáriti -im dov. (á ȃ)
1. ekspr. pobrskati: zašariti po žepih / zašariti po zeliščih
2. slabš. založiti, napolniti kak prostor s predmeti, navadno odvečnimi: zašariti hodnike s starim pohištvom
    zašárjen -a -o:
    zašarjena soba
Pravopis
zašáriti -im dov. zašárjen -a; zašárjenje (á ȃ) slabš. kaj z/s čim ~ hodnike s starim pohištvom |založiti, napolniti|; poud. zašariti po čem ~ ~ žepih |pobrskati|
SSKJ²
zatláčiti -im, in zatlačíti in zatláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. s tlačenjem spraviti kaj za kaj: zatlačiti rjuho za žimnico / zatlačiti bluzo za hlače
// s tlačenjem spraviti kaj kam sploh: zatlačiti vato v ušesa; ekspr. roke je zatlačil v žepe dal / ekspr. v nahrbtnik je zatlačil še pulover in srajco stlačil
2. s tlačenjem zadelati, zapolniti: razpoke v čolnu so zatlačili s cunjami / z gazo zatlačiti krvavečo rano
3. ekspr. zapolniti, popolnoma napolniti: hodnik so zatlačili s pohištvom
    zatláčen -a -o:
    ceste so bile zatlačene z vojaki in vozovi; hlače je imel spodaj zatlačene v škornje
Pravopis
zatláčiti -im in zatlačíti in zatláčiti -im dov. zatláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj za kaj ~ rjuho za žimnico; zatlačiti kaj z/s čim ~ razpoke v čolnu s cunjami; poud. ~ hodnik s pohištvom |zapolniti, napolniti|
SSKJ²
zatŕpati -am dov. (r̄) nav. ekspr.
1. zatlačiti, zapolniti: za prevoz so med opeko zatrpali slamo / jetnike so zatrpali v barako; vse vojašnice so zatrpali z vojaki
2. zapolniti, popolnoma napolniti: avtomobili so zatrpali ulice; sobo so zatrpali s pohištvom; križišče se je popolnoma zatrpalo
    zatŕpan -a -o:
    hodnik je zatrpan z omarami
Pravopis
zatŕpati -am dov. -an -ana; zatŕpanje (ŕ; ȓ) poud. koga/kaj pri prevozu ~ slamo med porcelan |zatlačiti|; Ulice so zatrpali avtomobili |zapolnili|; poud. zatrpati kaj z/s kom/čim ~ sobo s pohištvom |(popolnoma) napolniti|
zatŕpati se -am se (ŕ; ȓ) poud. Križišče se je popolnoma zatrpalo |zapolnilo, zamašilo|
Prekmurski
zavozìti -vòzim dov. zavoziti, vozeč napolniti: zavoszte tô grdo grabo AIP 1876, br. 8, 8
Pravopis
zgoščeválnik -a m (ȃ) teh. napolniti ~
SSKJ²
zráčnica -e ž (ȃ)
1. gumijasta cev, napolnjena z zrakom, za na kolo vozila: zračnica poči, se predre; krpati zračnico; napolniti zračnico; zračnico je razneslo; izpustiti zrak iz zračnice; prazna, predrta zračnica / avtomobilska zračnica; zračnica za kolo
2. nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov: zračnice in dihalnice
Število zadetkov: 271