Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
igráča -e ž (á) 
  1. 1. predmet, ki ga uporablja otrok za igranje: kupovati otroku igrače; polomljene, razbite igrače; igrača iz blaga, lesa / trgovina z igračami / medvedek je njena najljubša igrača; otroška igrača
    // ekspr. kar služi komu samo za (lahkomiselno) zabavo: ves čas je bila njegova igrača / ljubezen ji je le igrača / otroka imajo le za igračo; nož ni za igračo
  2. 2. ekspr. lahkotno, igrivo delo, zlasti literarno: ustvaril je tudi več literarnih igrač
  3. 3. ekspr., z rodilnikom kar je v popolni oblasti koga, česa: on je igrača svojih čustev, strasti / ladja je postala igrača valov
  4. 4. zastar. igranje, igra: dnevi brezskrbnih igrač
    ●     ekspr. puška postane v njegovih rokah igrača zna jo zelo dobro uporabljati; ekspr. to (narediti) je zanj igrača mu je zelo lahko (narediti); ekspr. potegavščina je le nedolžna igrača ni nič hudega; ekspr. ubijalske igrače orožje
SSKJ
igračkaríja -e ž (ȋ) ekspr. neresno, nekoristno, vsebinsko prazno ravnanje ali govorjenje: takih igračkarij resen človek ne bi počel / ljubezenske igračkarije
// kar ima neresne, nekoristne funkcije: ti strojčki so za zdaj same igračkarije
● ekspr. to (narediti) je zanj prava igračkarija mu je zelo lahko (narediti)
SSKJ
igríšče -a s (í) prostor za športne igre: napraviti, urediti igrišče; kot, meja, rob igrišča / igrati, tekmovati na domačem, tujem igrišču / nogometno, teniško igrišče; šolsko igrišče; igrišče za golf, košarko / športno igrišče
● publ. domače moštvo je gospodarilo na igrišču vodilo, usmerjalo igro; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča
♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki
// navadno v zvezi otroško igrišče prostor, namenjen otrokom za igranje: sodobno opremljeno otroško igrišče; rekviziti za otroško igrišče
SSKJ
íhta -e ž (ī) 
  1. 1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede
  2. 2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je delovna ihta; ves je gorel od ihte / z veliko ihto je tolkel po grči
  3. 3. močen, krčevit jok: prevelika ihta mu je vzela besedo / v ihti ji je drgetalo telo
  4. 4. ekspr. ihtav človek: pusti to ihto / počivaj malo in ne bodi taka ihta / kot nagovor ihta ihtava
SSKJ
ikebána -e ž (ȃ) skupek navadno nesimetrično razporejenih, harmonično učinkujočih cvetlic, rastlin: aranžirati, narediti ikebano
// tako urejanje cvetlic, rastlin: pravila ikebane
SSKJ
ilustrácija -e ž (á) 
  1. 1. risba, slika kot pojasnilo, okras (tiskanega) besedila: izdelati, narediti ilustracije; knjižna ilustracija; ilustracija povesti; ilustracija k pesmim; knjiga z ilustracijami / slikar je razstavil svoje ilustracije
    // redko ilustrirana revija: brala je stare ilustracije
  2. 2. glagolnik od ilustrirati: ukvarjal se je z ilustracijo knjig
  3. 3. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoritev: ta dogodek je dobra ilustracija razmer; služiti kot ilustracija; kot ilustracijo svojih misli je navajal njegove besede / v ilustracijo, za ilustracijo kaj navesti, povedati; elipt. razvoj matematike je velikanski — samo primer za ilustracijo / njegove slike so sugestivna ilustracija tistega časa / glasbena ilustracija glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev ali nastop; odlomek glasbenega dela, ki predstavlja posameznega skladatelja, celo dobo
SSKJ
ilustrírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. izdelati, narediti ilustracije: knjigo je ilustriral domači slikar; ilustrirati novelo, povest / pozna se mu, da je že dosti ilustriral
  2. 2. napraviti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoriti: te številke najbolje ilustrirajo stanje poljedelstva; ilustrirati misel na primerih, ob primerih; ilustriral je, kako take sile škodujejo vsemu delovanju; ilustrirati z nekaj podatki / skladatelj zna sijajno ilustrirati posamezna razpoloženja; s ploskanjem in gibi so otroci ilustrirali vsebino pesmi
    ilustríran -a -o: knjiga je bogato ilustrirana / ilustrirani časopis, tednik; ilustrirana revija revija z mnogimi ilustracijami in slikami, ki jih pogosto pojasnjuje le kratko besedilo
SSKJ
improvizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. posredovati, poustvarjati kaj brez priprave, načrta: improvizirati govor; improvizirati na klavirju / zna odlično improvizirati / ni igral po notah, marveč je improviziral / ekspr. za pouk se ni dosti pripravljal, ampak je v razredu kar improviziral
// narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne z ustreznim materialom: iz navadnih desk so improvizirali mizo; improvizirati nosilnico; improvizirati oder
// ponazoriti, uprizoriti: improvizirati gašenje požara; improvizirati napad na mesto
    improvizíran -a -o: improviziran podstavek; improvizirana igra, oddaja; slavje je bilo improvizirano
SSKJ
incízija in incizíja -e ž (í; ȋ) med. vrez, rez: delati, narediti incizijo; poskusna incizija / kožna incizija
SSKJ
inscenácija -e ž (á) 
  1. 1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo
    // uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove duševnosti uprizoritev, izvedba
  2. 2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa
SSKJ
inscenírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. gled. narediti načrt za likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: delo je insceniral znani arhitekt / opero so inscenirali s sodobnimi igralskimi prijemi uprizorili, izvedli
  2. 2. nav. slabš. izvesti, realizirati naprej pripravljen javen dogodek, uprizoriti: inscenirati demonstracije, incident, proces
    insceníran -a -o: insceniran napad na poslaništvo; domiselno inscenirana predstava
SSKJ
inténcija -e ž (ẹ́) knjiž. težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti umetnikove intencije; ustvarjalne intencije; intencije mlade generacije; v delu se jasno kažejo avtorjeve intencije, da bi objektivno prikazal osrednji lik / narediti kaj iz lastnih intencij / igralci so formirali vloge po režiserjevi intenciji zamisli, konceptu
// namen, namera: osnovna intencija resolucije je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko
♦ rel. (mašna) intencija honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu
SSKJ
interiorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. narediti, da postane kaj notranje, osebno, ponotranjiti: človek mora interiorizirati kriterije etičnega presojanja / vsak razred interiorizira svoje materialne pogoje
SSKJ
intervenírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagala
    ♦     ekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene
    // v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj
  2. 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem
SSKJ
inventár -ja m (ā) 
  1. 1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: dopolniti, nadomestiti, popisati inventar; obraba inventarja / pisarniški, šolski inventar; drobni inventar potrošni predmeti
    // seznam teh predmetov: delati, narediti inventar; vpisati v inventar
  2. 2. knjiž., s prilastkom skupek stvari, ki sestavljajo zaokroženo enoto: pečo prištevajo v starejši oblačilni inventar; novo gradivo dobro dopolnjuje inventar pisateljeve korespondence
    // izrazna sredstva umetniškega ustvarjanja: pisateljev besedni inventar; skromen ljudski pesniški inventar
    ♦     agr. mrtvi orodje, stroji, živi inventar domače živali kmetijske enote, zlasti živina; ekon. amortizacija inventarja
SSKJ
inventúra -e ž (ȗ) popisovanje blaga v zalogi na določen dan: delati, narediti inventuro; trgovina je zaprta zaradi inventure; pren., ekspr. pomladanska inventura v stanovanju
♦ ekon. inventura popisovanje sredstev in virov sredstev na določen dan in ugotavljanje razlik v primerjavi s stanjem v poslovnih knjigah; trg. letna, polletna inventura
SSKJ
izbiseríti -ím in zbiseríti -ím dov. (ī í) knjiž. narediti kaj podobno biseru: sončni žarki so izbiserili roso na vrtnicah / pomagala mu je, da se je njegov sen izbiseril v resničnost
SSKJ
izbrázdati -am tudi zbrázdati -am dov. (ā ȃ) knjiž.  
  1. 1. redko narediti brazde, zorati: izbrazdati njivo
  2. 2. narediti brazdi podobne zareze: parnik je izbrazdal morje / čas je izbrazdal njen obraz
    izbrázdan tudi zbrázdan -a -o: izbrazdan obraz; izbrazdane planine; čelo, izbrazdano od skrbi; prim. zbrazdati
SSKJ
izbrusíti in izbrúsiti -im tudi zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. narediti rezilo ostro: izbrusiti sekiro
  2. 2. z brusom obdelati predmet: izbrusiti kamen / zobozdravnik je izbrusil zob; pren. led in kamenje sta izbrusila pečino
  3. 3. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izbrusiti črtico, stil / izbrusiti okus občinstva; izbrusiti si čut za literarne vrednote / vojna je izbrusila značaj ljudi
  4. 4. z brušenjem izrabiti, uničiti: izbrusiti nož; kosa se počasi izbrusi / ekspr. na dolgi poti si je izbrusil čevlje
    ●     ekspr. preden boš vse opravil, si boš vse noge izbrusil si boš moral zelo prizadevati; ekspr. do kolen si bo izbrusil noge, samo da vam bo vrnil dolg zelo si bo prizadeval
    izbrúšen tudi zbrúšen -a -o: izbrušen izraz, okus, stil; izbrušena kosa; gladko izbrušena ploskev; kompozicijsko, umetniško izbrušeno delo
SSKJ
izčŕtati -am tudi sčŕtati -am dov. (ŕ r̄) 
  1. 1. narediti (ravne) črte z določenim namenom: izčrtati zvezek
    ♦     šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki
  2. 2. s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: učitelj je izčrtal nepotrebne stavke
    // knjiž. opustiti, izločiti: pisatelj je v drugi izdaji izčrtal uvod
    izčŕtan tudi sčŕtan -a -o: izčrtan papir; izčrtane besede; izčrtano besedilo
Število zadetkov: 2312