izpráskati -am dov. (á)
1. s praskanjem spraviti iz česa: izpraskati kamenčke iz zida
● ekspr. oči bi ji izpraskala zelo sem jezna nanjo
♦ med. izpraskati maternico odstraniti maternično sluznico
2. s praskanjem narediti: izpraskati podpis v zid; prim. spraskati
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
izprazníti in izprázniti -im tudi sprazníti in sprázniti -im dov. (ī á)
1. napraviti, da v čem ni več določene stvari, vsebine: izprazniti poštni nabiralnik, posodo, satje; vse žepe je izpraznil, a ključa ni našel; rezervoar se je izpraznil
● evfem. ponoči so izpraznili blagajno ukradli denar iz blagajne; ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. proti njemu je izpraznil pet strelov izstrelil; ekspr. pred prazniki so ljudje skoraj izpraznili trgovine pokupili skoraj vse blago
♦ elektr. izprazniti akumulator porabiti shranjeno električno energijo
// izpiti, popiti: izpraznili so nekaj buteljk vina; izprazniti kozarec na dušek, v dušku
2. izločiti blato, seč: izprazniti črevo, mehur / pog., ekspr. izpraznil se je kar pred vrati opravil potrebo; se izbruhal
3. narediti, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: izprazniti dvorano, postajo; proti večeru se je mesto izpraznilo / med racijo so izpraznili pol mesta odpeljali, zaprli; do nedelje je treba izprazniti stanovanje oditi iz njega z vsemi premičninami
1. napraviti, da v čem ni več določene stvari, vsebine: izprazniti poštni nabiralnik, posodo, satje; vse žepe je izpraznil, a ključa ni našel; rezervoar se je izpraznil
● evfem. ponoči so izpraznili blagajno ukradli denar iz blagajne; ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. proti njemu je izpraznil pet strelov izstrelil; ekspr. pred prazniki so ljudje skoraj izpraznili trgovine pokupili skoraj vse blago
♦ elektr. izprazniti akumulator porabiti shranjeno električno energijo
// izpiti, popiti: izpraznili so nekaj buteljk vina; izprazniti kozarec na dušek, v dušku
2. izločiti blato, seč: izprazniti črevo, mehur / pog., ekspr. izpraznil se je kar pred vrati opravil potrebo; se izbruhal
3. narediti, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: izprazniti dvorano, postajo; proti večeru se je mesto izpraznilo / med racijo so izpraznili pol mesta odpeljali, zaprli; do nedelje je treba izprazniti stanovanje oditi iz njega z vsemi premičninami
- izprazníti se in izprázniti se tudi sprazníti se in sprázniti se
postati prost, nezaseden: v podjetju se je izpraznilo nekaj mest; v kratkem se bo izpraznilo mesto tajnika
● ekspr. zdaj je vrsta na tebi, da se izprazniš rečeš, poveš vse
- izpráznjen tudi spráznjen -a -o:
izpraznjen akumulator; izpraznjena posoda; izpraznjeno službeno mesto
SSKJ²
izpustíti -ím tudi spustíti -ím dov., izpústil tudi spústil (ī í)
1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto: prijel ga je in ga takoj izpustil; izpustiti kozarec, vrv; izpustiti iz rok; če se boš izpustil, boš padel
2. spraviti kaj (tekočega) iz česa: izpustiti vodo iz bazena, paro iz cevi / izpustiti sapo / izpustiti prašiču kri z vbodljajem povzročiti, da odteče kri
// povzročiti, narediti, da pride žival iz česa: izpustiti živino; izpustiti konje na pašo
3. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: izpustiti talce; izpustiti iz ječe; zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili / izpustili so ga iz vojske; izpustiti učence domov
// navadno z nikalnico ne dovoliti oditi, zapustiti določeno mesto: prišel bi bil prej, pa me niso izpustili / tako družaben je, da ga ne izpustimo več
4. ne navesti, ne upoštevati: izpustiti člen, črko, številko; pri prepisovanju je izpustil cel stavek
5. pog. ne udeležiti se česa, kar se večkrat pojavlja: nobenega plesa ne izpusti; več predavanj je izpustil / ekspr. vse pogosteje prihaja, zdaj ne izpusti nobene nedelje več
// ne upoštevati vsega, kar je v medsebojni povezanosti: prebarval je vsa okna, le eno je izpustil
6. pog., ekspr. izstreliti: izpustiti rafal na sovražnika
● ekspr. misel na beg me ni več izpustila neprenehoma sem mislil na beg; ekspr. niti solze ni izpustila ni zajokala; zastar. izpustiti dušo umreti; izpustiti komu oko iztakniti; pog., ekspr. včasih izpusti kako pametno reče, pove; izpustiti ugodno priložnost ne izrabiti; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe
♦ pravn. izpustiti pogojno; šport. diskvalificirali so ga, ker je izpustil vratca
1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto: prijel ga je in ga takoj izpustil; izpustiti kozarec, vrv; izpustiti iz rok; če se boš izpustil, boš padel
2. spraviti kaj (tekočega) iz česa: izpustiti vodo iz bazena, paro iz cevi / izpustiti sapo / izpustiti prašiču kri z vbodljajem povzročiti, da odteče kri
// povzročiti, narediti, da pride žival iz česa: izpustiti živino; izpustiti konje na pašo
3. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: izpustiti talce; izpustiti iz ječe; zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili / izpustili so ga iz vojske; izpustiti učence domov
// navadno z nikalnico ne dovoliti oditi, zapustiti določeno mesto: prišel bi bil prej, pa me niso izpustili / tako družaben je, da ga ne izpustimo več
4. ne navesti, ne upoštevati: izpustiti člen, črko, številko; pri prepisovanju je izpustil cel stavek
5. pog. ne udeležiti se česa, kar se večkrat pojavlja: nobenega plesa ne izpusti; več predavanj je izpustil / ekspr. vse pogosteje prihaja, zdaj ne izpusti nobene nedelje več
// ne upoštevati vsega, kar je v medsebojni povezanosti: prebarval je vsa okna, le eno je izpustil
6. pog., ekspr. izstreliti: izpustiti rafal na sovražnika
● ekspr. misel na beg me ni več izpustila neprenehoma sem mislil na beg; ekspr. niti solze ni izpustila ni zajokala; zastar. izpustiti dušo umreti; izpustiti komu oko iztakniti; pog., ekspr. včasih izpusti kako pametno reče, pove; izpustiti ugodno priložnost ne izrabiti; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe
♦ pravn. izpustiti pogojno; šport. diskvalificirali so ga, ker je izpustil vratca
- izpustíti se tudi spustíti se
pojaviti se kot bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici: mozolji so se mu izpustili po obrazu
- izpuščèn tudi spuščèn -êna -o:
pogojno izpuščen; izpuščena beseda; izpuščena priložnost; izpuščeno število;
SSKJ²
izravnáti -ám tudi zravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti ravno: izravnati površino, tla
2. povzročiti, da kaj preneha obstajati: izravnati grob, ovinke / izravnati nasprotja, neskladnosti, razlike
3. povzročiti, da je kaj v ravnovesju: izravnati tehtnico / izravnati uvoz in izvoz
4. knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: umetnik je namenoma izravnal vse elemente na sliki / izravnati rezultate izenačiti; vzgoja se ne sme izravnati s propagando
● ekspr. bombni napadi so izravnali mesto z zemljo popolnoma so ga porušili; publ. zamude ni bilo mogoče izravnati nadomestiti
♦ mat. izravnati izpustiti, uničiti enaka člena na obeh straneh enačbe; tisk. izravnati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino
1. narediti ravno: izravnati površino, tla
2. povzročiti, da kaj preneha obstajati: izravnati grob, ovinke / izravnati nasprotja, neskladnosti, razlike
3. povzročiti, da je kaj v ravnovesju: izravnati tehtnico / izravnati uvoz in izvoz
4. knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: umetnik je namenoma izravnal vse elemente na sliki / izravnati rezultate izenačiti; vzgoja se ne sme izravnati s propagando
● ekspr. bombni napadi so izravnali mesto z zemljo popolnoma so ga porušili; publ. zamude ni bilo mogoče izravnati nadomestiti
♦ mat. izravnati izpustiti, uničiti enaka člena na obeh straneh enačbe; tisk. izravnati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino
- izravnán tudi zravnán -a -o:
izravnan grob; tekmovalci so izravnani; izravnana plačilna bilanca; izravnana tla; nasprotja so izravnana;
SSKJ²
izrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem odstraniti iz česa: izrezati nagniti del jabolka; izrezati kite iz mesa / izrezati bulo, slepič, rakasto tkivo / izrezati nezaželene prizore iz filma
♦ med. izrezati otroka iz maternice
// z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa: izrezati članek, sliko; izrezati iz časopisa
2. z rezanjem narediti odprtino, vdolbino v kaj: izrezati bučo, papriko, repo / izrezati obleko narediti izrez pri obleki
3. z rezanjem narediti, izoblikovati: izrezati figuro, šablono; izrezati kip iz lesa; izrezati kvadrate iz pločevine / izrezati okroglo odprtino
4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: imenitno ga je izrezal; izrezati koga iz zagate; na sodišču se je dobro izrezal
1. z rezanjem odstraniti iz česa: izrezati nagniti del jabolka; izrezati kite iz mesa / izrezati bulo, slepič, rakasto tkivo / izrezati nezaželene prizore iz filma
♦ med. izrezati otroka iz maternice
// z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa: izrezati članek, sliko; izrezati iz časopisa
2. z rezanjem narediti odprtino, vdolbino v kaj: izrezati bučo, papriko, repo / izrezati obleko narediti izrez pri obleki
3. z rezanjem narediti, izoblikovati: izrezati figuro, šablono; izrezati kip iz lesa; izrezati kvadrate iz pločevine / izrezati okroglo odprtino
4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: imenitno ga je izrezal; izrezati koga iz zagate; na sodišču se je dobro izrezal
- izrézan -a -o:
kip, izrezan iz kosti; izrezana bula; izrezana figura; globoko izrezana obleka
● ekspr. fant je izrezan oče zelo mu je podoben; obraz je kakor izrezan iz materinega obraza popolnoma mu je podoben;
SSKJ²
izrezljáti -ám tudi zrezljáti -ám dov. (á ȃ)
z rezilom narediti, izoblikovati: izrezljati igračo, kip; obraz ima tak, kot bi ga izrezljal iz lesa; izrezljati si piščal
z rezilom narediti, izoblikovati: izrezljati igračo, kip; obraz ima tak, kot bi ga izrezljal iz lesa; izrezljati si piščal
- izrezlján tudi zrezlján -a -o:
umetniško izrezljan oltar; izrezljana podoba; na skrinji so izrezljane rožice; bogato izrezljane stopnice
SSKJ²
izríniti -em dov. (í ȋ)
1. spraviti iz česa, navadno ozkega: krt izrine zemljo iz rova
2. narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor: izrinili so ga iz klopi; fanta so izrinili od mize
3. nav. ekspr. spraviti koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: izrinili so ga iz službe / sošolci ga vedno izrinejo iz igre / pri dediščini se ne da izriniti
4. začeti se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: parniki so izrinili jadrnice; družabni plesi so izrinili ljudske plese / novo čustvo je izrinilo prejšnje
1. spraviti iz česa, navadno ozkega: krt izrine zemljo iz rova
2. narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor: izrinili so ga iz klopi; fanta so izrinili od mize
3. nav. ekspr. spraviti koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: izrinili so ga iz službe / sošolci ga vedno izrinejo iz igre / pri dediščini se ne da izriniti
4. začeti se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: parniki so izrinili jadrnice; družabni plesi so izrinili ljudske plese / novo čustvo je izrinilo prejšnje
- izrínjen -a -o:
izrinjen je iz družbe; zaradi hromosti je izrinjen iz življenja
SSKJ²
izríti -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ)
1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo
2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu
3. izpuliti: izriti plevel s korenino
1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo
2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu
3. izpuliti: izriti plevel s korenino
- izríti se tudi zríti se ekspr.
s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize
- izrít tudi zrít -a -o:
izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo;
SSKJ²
izsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem odstraniti iz česa: izsekati nalomljene veje / izsekati led na reki
2. s sekanjem v celoti, popolnoma odstraniti: izsekati gozdove
3. s sekanjem narediti, izoblikovati: izsekati luknjo v pločevino, vdolbino v les; izsekati stopnice v skalo / izsekati izhod iz jame; izsekati si pot skozi goščavo
// izklesati: izsekati kip iz marmorja
♦ teh. izrezati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati
1. s sekanjem odstraniti iz česa: izsekati nalomljene veje / izsekati led na reki
2. s sekanjem v celoti, popolnoma odstraniti: izsekati gozdove
3. s sekanjem narediti, izoblikovati: izsekati luknjo v pločevino, vdolbino v les; izsekati stopnice v skalo / izsekati izhod iz jame; izsekati si pot skozi goščavo
// izklesati: izsekati kip iz marmorja
♦ teh. izrezati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati
- izsékan -a -o:
izsekan gozd; izsekana vdolbina; v skalo izsekana klet; njegov obraz je kakor izsekan iz marmorja
SSKJ²
izstrelíti -ím dov., izstréli in izstrêli; izstrélil (ī í)
1. potisniti izstrelek iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreliti kroglo iz puške; izstreliti naboj v zrak; priletel je iz hiše, kakor bi ga bil iz topa izstrelil / četa je izstrelila častno salvo / izstreliti puščico
// s streljanjem izprazniti: izstreliti puško / ekspr. izstreliti cel magazin
2. s streljanjem, razstreljevanjem narediti: z minami so izstrelili odprtino v zidovju
3. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju: izstreliti raketo / izstreliti vesoljsko ladjo, umetni satelit / pog. v vesolje so izstrelili prvega astronavta
4. ekspr. hitro, nepričakovano reči, povedati: te besede je kar izstrelil
1. potisniti izstrelek iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreliti kroglo iz puške; izstreliti naboj v zrak; priletel je iz hiše, kakor bi ga bil iz topa izstrelil / četa je izstrelila častno salvo / izstreliti puščico
// s streljanjem izprazniti: izstreliti puško / ekspr. izstreliti cel magazin
2. s streljanjem, razstreljevanjem narediti: z minami so izstrelili odprtino v zidovju
3. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju: izstreliti raketo / izstreliti vesoljsko ladjo, umetni satelit / pog. v vesolje so izstrelili prvega astronavta
4. ekspr. hitro, nepričakovano reči, povedati: te besede je kar izstrelil
- izstreljèn -êna -o:
izstreljeni naboji; izstreljena granata
SSKJ²
izstrúgati -am dov. (ȗ)
s struganjem narediti, izoblikovati: izstrugati kroglo / ledenik izstruga pot
s struganjem narediti, izoblikovati: izstrugati kroglo / ledenik izstruga pot
- izstrúgan -a -o:
izstrugana figura
SSKJ²
izstrúžiti -im dov. (ú)
s struženjem narediti, izoblikovati: izstružiti kroglo, obroč; izstružiti valj iz stožca / ledeniki so izstružili doline
s struženjem narediti, izoblikovati: izstružiti kroglo, obroč; izstružiti valj iz stožca / ledeniki so izstružili doline
- izstrúžen -a -o:
čep, izstružen iz polivinila; izstružena površina; izstruženo znamenje
SSKJ²
iztegníti in iztégniti -em in stegníti in stégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegniti nogo v kolenu, roko v komolcu; iztegniti prste
// s prislovnim določilom dati v takem položaju v določeno smer: iztegnila je roke predse, kakor da se brani
2. narediti, povzročiti, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegnil je vrat, da bi bil večji; iztegni se, pa boš dosegel; iztegniti se na polico; iztegniti se na postelji, po klopi / iztegniti jezik / iztegniti anteno izvleči, raztegniti / za ovinkom se je cesta iztegnila zravnala
// s predlogom, v zvezi iztegniti roko, roke z iztegom roke, rok
a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegniti roke za knjigo; iztegniti roko po denarju; pren. tujec je iztegnil roko po naši zemlji
b) izraziti željo po čem: otrok je iztegnil roke k materi; iztegnila je roke za njim
● nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko iztegniti pete umreti; ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; nizko komaj čakajo, da se bo iztegnil umrl
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegniti nogo v kolenu, roko v komolcu; iztegniti prste
// s prislovnim določilom dati v takem položaju v določeno smer: iztegnila je roke predse, kakor da se brani
2. narediti, povzročiti, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegnil je vrat, da bi bil večji; iztegni se, pa boš dosegel; iztegniti se na polico; iztegniti se na postelji, po klopi / iztegniti jezik / iztegniti anteno izvleči, raztegniti / za ovinkom se je cesta iztegnila zravnala
// s predlogom, v zvezi iztegniti roko, roke z iztegom roke, rok
a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegniti roke za knjigo; iztegniti roko po denarju; pren. tujec je iztegnil roko po naši zemlji
b) izraziti željo po čem: otrok je iztegnil roke k materi; iztegnila je roke za njim
● nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko iztegniti pete umreti; ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; nizko komaj čakajo, da se bo iztegnil umrl
- iztegnívši in stegnívši zastar.:
iztegnivši roke proti njemu, ga je pozdravil
- iztégnjen in stégnjen -a -o:
iztegnjen kazalec; iztegnjene roke; ležati iztegnjen
♦ geom. iztegnjeni kot kot, ki meri 180°;
SSKJ²
iztôlči -tôlčem [istou̯či] dov., iztôlci iztôlcite in iztolcíte; iztôlkel iztôlkla (ȏ)
1. s tolčenjem spraviti iz česa: iztolči opeko iz zida
2. s tolčenjem narediti, izoblikovati: iztolči luknjo v zid
♦ um. iztolči ornament
1. s tolčenjem spraviti iz česa: iztolči opeko iz zida
2. s tolčenjem narediti, izoblikovati: iztolči luknjo v zid
♦ um. iztolči ornament
- iztôlčen -a -o:
iztolčen relief; meč s srebrnimi iztolčenimi ročaji
SSKJ²
iztréskati -am dov. (ẹ̄) ekspr.
1. z razstrelitvijo, raztreščenjem narediti: mine so iztreskale lijake v zemljo
2. silovito izraziti svoja čustva: vso jezo je iztreskal nadenj
1. z razstrelitvijo, raztreščenjem narediti: mine so iztreskale lijake v zemljo
2. silovito izraziti svoja čustva: vso jezo je iztreskal nadenj
- iztréskati se brezoseb.
prenehati treskati: iztreskalo se je in izgrmelo
SSKJ²
iztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem spraviti iz česa: iztrgati list iz bloka
// ekspr. ločiti, vzeti del teksta iz celote: iztrgati posamezne stavke iz razprave / iztrgati posamezne misli; iztrgati prizor iz zgodbe
2. s sunkovitim potegom spraviti iz prijema: iztrgal mu je knjigo, ki jo je držal; iztrgati puško iz rok; iztrgala je roko iz njegove / v osmrtnicah smrt nam je iztrgala ljubljenega sina; pren. iztrgati oblast iz rok pohlepnežev
// s silo narediti, da kaj ni več na prvotnem mestu: granata je iztrgala vrata iz podbojev; pren., knjiž. vojna ga je iztrgala z rodne grude
3. ekspr., z dajalnikom povzročiti, narediti, da kaj ni več pod oblastjo, vplivom koga: iztrgati deželo sovražniku; iztrgati otroka slabi družbi / iztrgati obdelovalno zemljo morju
4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega položaja, stanja: iztrgati ljudstvo iz nevednosti; hvaležen mu je, ker ga je iztrgal iz revščine / mati ga je iztrgala očetovi jezi
// v zvezi z iz proti njegovi volji spraviti koga iz kakega stanja sploh: iztrgati koga iz zamišljenosti / iztrgati iz igre, spanja
5. ekspr. z vztrajnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: iztrgati komu resnico, skrivnost / prisego mu je iztrgal z nasiljem
● vznes. smrt mu je iztrgala pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. srce mi iztrgajte iz prsi, pa tega ne bom storil izraža zelo odklonilno stališče; ekspr. to si moraš iztrgati iz spomina pozabiti; ekspr. ne more je iztrgati iz srca pozabiti nanjo; jo prenehati ljubiti; ekspr. srce bi si iztrgala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti
1. s trganjem spraviti iz česa: iztrgati list iz bloka
// ekspr. ločiti, vzeti del teksta iz celote: iztrgati posamezne stavke iz razprave / iztrgati posamezne misli; iztrgati prizor iz zgodbe
2. s sunkovitim potegom spraviti iz prijema: iztrgal mu je knjigo, ki jo je držal; iztrgati puško iz rok; iztrgala je roko iz njegove / v osmrtnicah smrt nam je iztrgala ljubljenega sina; pren. iztrgati oblast iz rok pohlepnežev
// s silo narediti, da kaj ni več na prvotnem mestu: granata je iztrgala vrata iz podbojev; pren., knjiž. vojna ga je iztrgala z rodne grude
3. ekspr., z dajalnikom povzročiti, narediti, da kaj ni več pod oblastjo, vplivom koga: iztrgati deželo sovražniku; iztrgati otroka slabi družbi / iztrgati obdelovalno zemljo morju
4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega položaja, stanja: iztrgati ljudstvo iz nevednosti; hvaležen mu je, ker ga je iztrgal iz revščine / mati ga je iztrgala očetovi jezi
// v zvezi z iz proti njegovi volji spraviti koga iz kakega stanja sploh: iztrgati koga iz zamišljenosti / iztrgati iz igre, spanja
5. ekspr. z vztrajnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: iztrgati komu resnico, skrivnost / prisego mu je iztrgal z nasiljem
● vznes. smrt mu je iztrgala pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. srce mi iztrgajte iz prsi, pa tega ne bom storil izraža zelo odklonilno stališče; ekspr. to si moraš iztrgati iz spomina pozabiti; ekspr. ne more je iztrgati iz srca pozabiti nanjo; jo prenehati ljubiti; ekspr. srce bi si iztrgala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti
- iztŕgati se
s sunkom spraviti se iz prijema: hotela se mu je iztrgati, a jo je trdno držal; konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz objema, rok; pren. dežela se je iztrgala iz klešč imperializma
● knjiž. jagnedi so se iztrgali iz noči postali vidni, se prikazali v obrisih; ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; brezoseb., ekspr. pa naj bo, se mu je iztrgalo je rekel, spregovoril
- iztŕgan -a -o:
iztrgan list; stavki so nasilno iztrgani iz konteksta; morju iztrgana zemlja; prisl.: iztrgano podane misli;
SSKJ²
izumetníčiti -im dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim: pisatelj je v knjigi osebe izumetničil in potvoril; izumetničiti govor, slog
narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim: pisatelj je v knjigi osebe izumetničil in potvoril; izumetničiti govor, slog
- izumetníčen -a -o:
izumetničen jezik; te stvari dajejo ulicam izumetničen videz; povest je preveč izumetničena; izumetničeno oblačenje; prisl.: izumetničeno govoriti
SSKJ²
izúmiti -im dov. (ū ȗ)
1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: izumiti pisavo za slepe; izumiti računski stroj
2. ekspr. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: to čudo je izumil pesnik
1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: izumiti pisavo za slepe; izumiti računski stroj
2. ekspr. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: to čudo je izumil pesnik
- izúmljen -a -o:
stroj je bil izumljen za olajšanje dela
SSKJ²
SSKJ²
izvésti1 -vézem in izvêsti -vêzem dov. (ẹ́; é)
1. z vezenjem okrasiti: izvesti blazino, obleko, prt; s svilo, z zlatom izvesti; strojno izvesti
2. z vezenjem narediti: izvesti vzorec
1. z vezenjem okrasiti: izvesti blazino, obleko, prt; s svilo, z zlatom izvesti; strojno izvesti
2. z vezenjem narediti: izvesti vzorec
- izvézen -a -o in izvezèn -êna -o:
izvezen prtiček; knjiž. nebo je bilo izvezeno z zvezdami
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 116
- Naslednja »
Število zadetkov: 2306
Dostopnost