Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
neȗmje, n. die Unsinnigkeit, die Thorheit, Cig., C.; v posvetno neumje preveč zateleban, Škrinj.; pravo neumje narediti, etwas recht Unsinniges machen, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
okrǫ́glica, f. 1) die Rundung, Svet. (Rok.); — v okroglico se zavrteti, sich in die Runde drehen, Cv.; — 2) eine runde Gruppe: o. ljudi, Lašče-Levst. (Rok.); okroglico narediti, in die Runde treten, Ig (Dol.); — 3) die Umgegend, Štrek.; — 4) neka hruška, Jan. (H.).
Pleteršnik
pogọ̑dba, f. 1) die Bedingung, C., kajk.-Valj. (Rad); pogodbo staviti, C.; — 2) der Vertrag, das Übereinkommen; die Convention, Cig. (T.); ženitna p., der Heiratsvertrag; pogodbo narediti, storiti, einen Vertrag schließen.
Pleteršnik
pogǫ́mpiti se, -gǫ̑mpim se, vb. pf. narediti, kakor bi spal, ako mu kdo kaj hoče, Gor.
Pleteršnik
pričę̑łək, -łka, m. 1) der Giebel, (príčełək) ogr.-Valj. (Rad); — 2) der glatte Querschnitt am Ende eines Holzstammes, Cig., C.; lep p. narediti, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend (math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilȋčən) Met.
Pleteršnik
pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
Pleteršnik
razvẹgljáti, -ȃm, vb. pf. = vegasto narediti, C.
Pleteršnik
sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge (min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
Pleteršnik
stȃva, f. 1) das Setzen: s. besed, die Wortfolge, Jan., C.; — der Bau; s. tempeljna, Ravn.-Valj. (Rad); — die Einsetzung, die Gründung, C.; — 2) die Stellung: na stavo prignati konje, stave prost, DZ.; — 3) der Einsatz (in die Lotterie); — 4) die Wette; stavo narediti; stavo dobiti, izgubiti; za s. teči; — der Gewinn bei einer Wette: stavo zapiti; — der Preis, die Prämie, V.-Cig., C.; — 5) die zum Vogelfang aufgestellte Schlinge, der Fallstrick, Jan., C., Jurč.; pomaga jim stave delati ptičem, Zv.; stave staviti komu, jemandem nachstellen, C., Jurč.; — 6) der Garbenhaufen, der Getreideschober, Cig., C.; s. je kopica z 10 ali 20 snopi, C.; — 7) die Lage, die Stellung, C.; moja stava je huda, ich habe einen schlimmen Stand, Svet. (Rok.); — 8) der Posten (math.), V.-Cig.; — 9) das Thema, V.-Cig.; — der Grundsatz, C.
Pleteršnik
tẹstnàt, -áta, adj. teigig, Cig., Jan.; — teigartig: ilovico narediti testnato, Danj. (Posv. p.).
Pleteršnik
tȓpež, m. 1) das Leiden, Z.; krpež trpež kočo obdržava, Npreg.-Kr.; krpež in trpež pol sveta držita, DSv.; — 2) die Dauer; hrastov les je za trpež, BlKr.-Let.; reč ni za trpež, Cig., Notr.; kratkega trpeža biti, Cig., jvzhŠt.; za trpež kaj narediti, Cig.; — tudi tȓpež, -ę́ža, trpèž, -ę́ža.
Pleteršnik
trúta, f. 1) = mora, der Alp, Z.; — na duri kravjega hleva se mora trutino znamenje narediti, da truta ne pride krav sesat, Kres; — 2) die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), vzhŠt.
Pleteršnik
vózəł, -zla, m. der Knoten; v. narediti; — vozel najti, ein Haar in etwas finden, Cig.
Pleteršnik
začrvíviti, -ȋvim, vb. pf. = črvivo narediti: muhe začrvivijo meso, Z.
Pleteršnik
zafrkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. verkräuseln, verdrehen, Jan., Št.; škrat zafrkoči človeku lase, Glas.; zafrkočeni lasje, gekraustes Haar, vzhŠt.; prejo z., ogr.-C.; z. se, = krotice, svedrce narediti, C.
Pleteršnik
zamȓdək, -dka, m. die Verzerrung des Mundes, des Gesichtes, M.; z. narediti, den Mund, das Gesicht verzerren, Cig.
Pleteršnik
zánka, f. die Schlinge; zanke nastaviti ptičem; — zanko narediti, beim Verbinden eine Schlinge, Masche, (nicht einen Knoten, vozel), machen: z zankami povezovati šopek cvetlic, Npes.-K.; — iz: zamka, Mik. (Et.).
Pleteršnik
zapȋsnik, m. 1) das Einschreibebuch, Jan.; — 2) das Protokoll, Cig., Jan., DZ., nk.; z. narediti, ein Protokoll aufnehmen, Cig.; = z. storiti, Levst. (Nauk); z. skleniti (schließen), Cig.; na z. povedati, zu Protokoll geben, DZ., Zv.; na z. zaslišati, zu Protokoll vernehmen, DZ.; vložni z., das Einreichungsprotokoll, Jan., nk.
Pleteršnik
zbrȋga, f. die Intrigue, Cig.; zbrigo narediti, zbrige iskati, Anlass zum Streite geben, suchen, Notr. Levst. (Rok.).
Število zadetkov: 278