Zadetki iskanja
1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvesti, izvršiti agresijo; obsoditi fašistično agresijo; narod se je uprl agresiji na Slovenijo; malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije; odgovoriti na agresijo proti suvereni državi; biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija
2. nasilje: potlačena, prikrita agresija; verbalna agresija med mladimi, učenci; agresija nad ženskami in otroki; dramatični, impulzivni izbruhi agresije; pomirjanje agresije
- 1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
- 2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
- 3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični
- 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
- 4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila1, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ glasb. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
1. bič, palica z jermenom za udarjanje: napravo ſzi je bics zmotvozczov KŠ 1771, 269; pren. je ozdrávila od toga bicsa KŠ 1771, 116; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; Bogá velikoga bicsa ne vidis nad ſzebom SŠ 1796, 10; Ftisaj bics ſzrditoſzti BKM 1789, 34; je ji pa doſzta zvrácso od betegouv i bicsov KŠ 1771, 189; tvoje ſzrditoſzti bicse od náſz odvrni KM 1783, 101
2. nasilje, sila, pritisk: náſz pod bicsom ſsés dr'zati KŠ 1771, 830
- 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
- 3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 12
- Naslednja »