Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
popustíti -ím dov., popústil (ī í)
1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
● 
ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno
    popustívši zastar.:
    popustivši vajeti, je stopil z voza
    popuščèn -êna -o:
    popuščena vrv
SSKJ²
posésti -sédem dov., stil. posèl poséla; nam. posést in posèst (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize
// drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve
2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo
3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas
● 
zastar. razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog
    posésti se 
    zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: nasip se je posedel / hiša se je posedla
    poséden -a -o:
    posedena dežela
Geografija
potísna čêlna moréna -e -e -e ž
SSKJ²
povíšati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas
2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala
// povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal
3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo
● 
ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih
♦ 
šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju
    povíšan -a -o:
    spregovoril je s povišanim glasom; ima povišan krvni pritisk; povišana temperatura
Pravopis
povíšati -am dov. -an -ana; povíšanje (ȋ) kaj ~ glas; ~ nasip; povišati koga/kaj v kaj ~ koga v plemiča; ~ diplomatsko predstavništvo v veleposlaništvo; povišati komu kaj ~ uslužbencu plačo
povíšati se -am se (ȋ) poud. nad koga ~ ~ nad druge |doseči višji položaj od drugih|
SSKJ²
poviševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas
2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo
// povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes
● 
preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
    poviševáti se ekspr.
    bahati se, postavljati se: rad se povišuje pred njim; celo povišuje se s tem dejanjem
Pravopis
poviševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; poviševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nasip; ~ stroške; poviševati koga nad koga poud. Poviševali so ga nad vse pesnike |povzdigovali|
poviševáti se -újem se (á ȗ) poud. pred kom z/s čim ~ ~ ~ vsemi s svojimi dejanji |bahati se, postavljati se|
SSKJ²
prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejêjo; prejêj in prejèj prejêjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́)
1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili
    prejésti se 
    1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo
    // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja
    2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice
    prejéden -a -o:
    prejedena tkanina
Celotno geslo Pohlin
prekop [prekȍp prekọ́pa] samostalnik moškega spola

jarek, po katerem se vojaki varno približajo sovražnemu utrjenemu mestu

Celotno geslo Pohlin
prekopavati [prekopȃvati prekopȃvam] nedovršni glagol

delati nasip

SSKJ²
prepljúskniti -em dov. (ú ȗ)
v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip
Pravopis
prepljúskniti -em dov. prepljúsknjen -a (ú ȗ) koga/kaj Reka ~e nasip
Celotno geslo Pohlin
preskok [preskȍknepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. okop, nasip
  2. napad
SSKJ²
prežréti -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ)
z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip
b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico
    prežréti se 
    1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje
    2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo
    3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov
    prežŕt -a -o:
    prežrto blago
SSKJ²
prótihrúpen -pna -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki varuje pred hrupom: protihrupni nasip / protihrupna zaščita
Pravopis
protihrúpen -pna -o (ú; ȗ)
protihrúpni -a -o (ú; ȗ) ~ nasip
Pravopis
protipopláven -vna -o (ȃ)
protipoplávni -a -o (ȃ) ~ nasip
SSKJ²
prsobrán -a m (ȃ)
voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran; vojak je naslonil puško na prsobran
// zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska
SSKJ²
raztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake
// s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les
2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih
3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo
● 
ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen
    raztŕgan -a -o:
    raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah
     
    pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti
SSKJ²
rúšnat -a -o prid. (ȗ)
pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe
♦ 
bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica
Število zadetkov: 160