Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
burklíšče in búrklišče -a s (í; ȗ)
držaj pri burklah: nasloniti se na burklišče
SSKJ²
dlán ž (ȃ)
1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani; mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro; to je kakor na dlani očitno, jasno; pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo
// notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok
2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči; položila mu je dlan na ramo
● 
pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva
hávba hávbe samostalnik ženskega spola [háu̯ba]
    1. neformalno del avtomobila, pritrjen na karoserijo, ki pokriva motor ali prtljažni prostor
    2. neformalno večjemu pokrivalu podobna električna priprava za sušenje las
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
SSKJ²
hrbtník -a m (í)
knjiž. naslonjalo, naslonilo: nasloniti se na hrbtnik / hrbtnik stola, zofe
SSKJ²
kandeláber -bra m (á)
1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber
// pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber
2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber
Celotno geslo Etimološki
klonīti1 klọ́nim nedov.
SSKJ²
komólec -ôlca [komou̯cam (ọ̑ ȏ)
1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci; teniški komolec vnetje komolca zaradi ponavljajoče se pretirane obremenitve mišic iztegovalk prstov in zapestja, navadno zaradi igranja tenisa ali drugih športov
 
ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati
 
vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi
// pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu
2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce
SSKJ²
láhet -htí ž (ȃ)
nav. mn. del roke med zapestjem in komolcem; laket1nasloniti se z lahtmi na mizo; njene zagorele lahti / ekspr. objeti z belimi lahtmi rokami
// zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec: zavihati rokave do lahti
Jezikovna
Mnogostni zaimek

Še vedno imam mnogo težav. Je v teh dveh primerih raba besede mnogo pravilna?

Slovenski pravopis je delo mnogih slovenskih jezikoslovcev in drugih strokovnjakov.

Mnogim je izrekel dobrodošlico.

SSKJ²
mŕzel -zla -o [mərzəu̯prid. (ȓ)
1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke
// ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo
// ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi
2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna
3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost
// nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek
4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● 
mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ 
agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0 °C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip
    mŕzlo prisl.:
    mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo
    ♦ 
    etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
Jezikovna
Nagovor oz. ogovorni izrazi pri pisanju pisem

Opažam, da nas večina mail prične s »Pozdravljeni!« »Pozdravljena!« …. in na koncu ponovno dodamo še »Lep pozdrav«. Je to sprejemljivo? Bi morali drugače?

Bi morala biti za »Pozdravljeni« vejica ali klicaj …. in če je vejica, začnemo nadaljnje besedilo z malo začetnico …. opažam, da nekateri uporabljajo veliko začetnico. In enako – vejica ali klicaj za »Lep pozdrav«.

Vorenc
naleči dov.incumbereſe naſloniti, nalezhi
SSKJ²
namestíti -ím tudi naméstiti -im dov., namésti; naméstil (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
1. narediti, da pride kaj kam v določen, ustrezen položaj: namestiti anteno na streho; namestiti strelovod / namestiti stroje v delavnico / tovarna je del proizvodnje namestila drugam
// knjiž. zgraditi, postaviti: namestiti novo tovarno blizu reke
2. publ. napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas; nastaniti: namestiti goste v prvem nadstropju; začasno se je namestil v hotelu
3. v nekaterih državah narediti, da je kdo sprejet v delovno razmerje z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: namestiti novega učitelja, uradnika / namestiti za čuvaja
4. zastar. nadomestiti: namestiti izrabljene dele z novimi / namestiti sirotam mater
    namestíti setudi naméstiti se s prislovnim določilom
    spraviti se kam v določen telesni položaj: namestiti se na postelji, v naslanjaču; namestili so se v kotu in kartali; udobno se namestiti / ekspr. namestiti se s komolci na ograjo nasloniti se
    nameščèn -êna -o in naméščen -a -o
    1. deležnik od namestiti: na strehi avtomobila nameščen zvočnik; tiskarski obrat je nameščen v sosednjem poslopju; stalno, začasno nameščeni učitelj; trdno, počez nameščen
    2. z oslabljenim pomenom ki je, se nahaja kje v določenem položaju: pritlično nameščeni cveti
Celotno geslo Vezljivostni G
namestíti se -ím se tudi naméstiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v čem / kod
Zvečer so se domači namestili na naslanjaču.
Pleteršnik
naslȃnjati, -am, vb. impf. ad nasloniti; anlehnen; glavo n. na roko; — n. se, sich anlehnen; — n. se na kaj, auf etwas beruhen, sich gründen, Cig., Jan.; — n. se na koga, sich auf jemanden berufen o. beziehen, Cig.
SSKJ²
nasloníti -slónim stil. -ím dov., naslônil stil. naslónil (ī ọ́, í)
1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: nasloniti lestev na zid; nasloniti ob ograjo prisloniti / naslonil je puško na okno in ustrelil / nasloniti komolce na mizo; nasloniti hrbet na vrata; nasloniti se na lopato, palico; z vso težo se je naslonil na prijatelja; nasloniti se na zid
 
knjiž. ladja je naslonila bok ob pomol se je z bokom dotaknila pomola; je pristala ob pomolu
2. publ., navadno v zvezi z na napraviti, da je kaj odvisno: trditve je naslonil na trdne dokaze; knjižni jezik se je naslonil na narečje / nasloniti akcijo na mlajše moči
    nasloníti se 
    1. vzeti, uporabiti kaj za osnovo, izhodišče: nasloniti se na folkloro; prevod se je oblikovno tesno naslonil na izvirnik / proizvodnja se je naslonila na uvoz
    2. s prislovnim določilom poiskati, dobiti pomoč, podporo: vodstvo se je naslonilo na preizkušene kadre; ko je bil v težavah, se je naslonil na prijatelje / nasloniti se na lastne moči
    3. ekspr. uporabiti, izkoristiti kako območje bivanja, nahajanja za uspešno opravljanje določene dejavnosti, naloge: vojaki so se naslonili na gozdne višine in dolgo odbijali nasprotnika; levo krilo vojske se je naslonilo na breg reke
    ● 
    ekspr. grem se malo naslonit, ob desetih me pa pokličite odpočit se, leč
    naslonívši star.:
    naslonivši se na steno, je začutil v hrbtu ostro bolečino
    naslónjen -a -o
    1. deležnik od nasloniti: stal je, naslonjen na jablano, in govoril; novela je naslonjena na motiv iz ljudske pesmi; vas je naslonjena na položno pobočje
    2. nav. ekspr. ki je v prostorsko neposrednem stiku s čim: severni del Italije je široko naslonjen na evropsko celino / publ. dežela je po reki naslonjena na morje povezana, zvezana z morjem
Pravopis
nasloníti -slónim dov. naslôni -íte; naslônil -íla, naslônit, naslónjen -a; naslónjenje; (naslônit) (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ kolo na zid; ~ trditve na trdne dokaze opreti; ~ lestev ob ograjo prisloniti
nasloníti se -slónim se (í/ȋ ọ́) na koga/kaj ~ ~ ~ ograjo; ~ ~ ~ lastne moči, na starše
Celotno geslo Sinonimni
nasloníti -slónim dov.
kaj na kaj dati, postaviti kaj v poševni, nagnjeni položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj
SINONIMI:
prisloniti, knj.izroč. osloniti, nar. posloniti
GLEJ ŠE SINONIM: opreti, opreti, utemeljiti
Pleteršnik
naslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. anlehnen; n. lestvo na drevo, na zid; n. se, sich anlehnen: n. se na mizo, na koga.
Prekmurski
naslonìti -slònim dov. nasloniti: ſzin cslovecſi pa nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; pren. Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je BKM 1789, 424; Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je SŠ 1796, 67
naslonìti se -slònim se nasloniti se, biti odvisen: Ovo z-czejla ſze na tvojo ſz. volo naszlonimo KM 1783, 20; na Bo'so volo ſze je Job naſzlono KM 1796, 37; Tam molécſi ſze je czilou naſlono na volo ſzvojega Ocsé nebeſzkoga KM 1796, 106
naslònjeni -a -o naslonjen: Vido je telikájše Jákob Goſzpodna na to leſzficzo naſzlonyenoga KM 1796, 21
Število zadetkov: 52