Zadetki iskanja
Svetokriški
nasloniti -im dov. nasloniti: nej imel kam ſvojo glavo naſlonit nedol. ǀ venim bodezhim grastu ſydi, inu nikamar ſe nemore neſlonit nedol., aku ſe n'hozhe sbosti ǀ na en tard kamen glavo nasloni 3. ed. ǀ vſy trye na Altar ſe naslonio 3. mn. ǀ naslonimo vel. 1. mn. naſha trudna, inu slabe glave na Chriſtuſave persi ǀ zhe my bomo naslonili del. mn. m nashe dobra della na palzo Svetiga krisha
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Sinonimni
nasloníti se -slónim se dov.
postaviti se v poševni, nagnjeni položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: opreti se
Vorenc
nasloniti se dov., F5, adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti; apodiare, naſloniti ſe; incumbere, ſe naſloniti, nalezhi; inniti, ſe naſloniti, podpreti; niti, ſe naſloniti, ſe podpreti
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
navézati in navezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči
// narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto, je psa spet navezal / navezati ladjo k obali privezati
// alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: na poti čez snežišče so planince navezali; v steni sta se alpinista navezala
2. v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z dobroto ga je skušala navezati nase; navezali so jih nase s podkupninami; potrebno bi bilo človeka močneje navezati na naravo; z leti se je navezal na zemljo
// narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: fanta je kmalu navezala nase; čustveno sta se navezala drug na drugega; ekspr. nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / ta dogodek ga je še bolj navezal na domači kraj
3. publ., v zvezi z na narediti, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; nasloniti, opreti: svoj jezik je navezala na jezik klasikov; misli je navezal na zadnje dogodke / govornik je premolknil, nato pa je znova navezal tam, kjer je prej pretrgal nadaljeval
4. publ., z glagolskim samostalnikom narediti, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: državi sta navezali diplomatske stike; navezati prijateljske odnose / v predkongresnem obdobju so navezali številne pogovore
● star. če nočeš ubogati, kar naveži culo pojdi, odidi
1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči
// narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto, je psa spet navezal / navezati ladjo k obali privezati
// alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: na poti čez snežišče so planince navezali; v steni sta se alpinista navezala
2. v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z dobroto ga je skušala navezati nase; navezali so jih nase s podkupninami; potrebno bi bilo človeka močneje navezati na naravo; z leti se je navezal na zemljo
// narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: fanta je kmalu navezala nase; čustveno sta se navezala drug na drugega; ekspr. nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / ta dogodek ga je še bolj navezal na domači kraj
3. publ., v zvezi z na narediti, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; nasloniti, opreti: svoj jezik je navezala na jezik klasikov; misli je navezal na zadnje dogodke / govornik je premolknil, nato pa je znova navezal tam, kjer je prej pretrgal nadaljeval
4. publ., z glagolskim samostalnikom narediti, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: državi sta navezali diplomatske stike; navezati prijateljske odnose / v predkongresnem obdobju so navezali številne pogovore
● star. če nočeš ubogati, kar naveži culo pojdi, odidi
- navézan -a -o:
navezani baloni; pes je navezan na dolg jermen; navezan na dom, zemljo; uporniki so bili navezani na preskrbo iz zraka; biti čustveno navezan na koga
Celotno geslo
Vezljivostni G
navézati se na in navezáti se na -véžem se na dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj nasloniti se na koga/kaj
Nanj se je /kar preveč čustveno/ navezala.
Nanj se je /kar preveč čustveno/ navezala.
Celotno geslo
Vezljivostni G
obésiti se -im se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj namestiti se mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
/Zaradi strahu/ se (mu) je obesil okoli vratu.
/Zaradi strahu/ se (mu) je obesil okoli vratu.
Celotno geslo
Vezljivostni G
obésiti se na -im se na dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo/kaj naslanjati se na koga/kaj
/Zaradi stalnega pomanjkanja denarja/ se je /dobesedno/ obesila na stare starše.
/Zaradi stalnega pomanjkanja denarja/ se je /dobesedno/ obesila na stare starše.
Pravopis
Celotno geslo
Vezljivostni G
obrníti se na in obŕniti se na -em se na dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj usmeriti se na koga
/V stiski/ se je obrnil nanj.
/V stiski/ se je obrnil nanj.
SSKJ²
okrájek -jka m (ȃ)
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
SSKJ²
osloníti oslónim stil. -ím dov., oslônil stil. oslónil (ī ọ́, í)
knjiž. nasloniti: osloniti puško na deblo / osloniti glavo na roke; osloniti se na vrata / prevodi so se zelo oslonili na izvirnik / trditve je oslonil na trdne dokaze naredil odvisne od njih / na koga se boš v težavah oslonil pri kom boš poiskal, dobil pomoč, podporo
knjiž. nasloniti: osloniti puško na deblo / osloniti glavo na roke; osloniti se na vrata / prevodi so se zelo oslonili na izvirnik / trditve je oslonil na trdne dokaze naredil odvisne od njih / na koga se boš v težavah oslonil pri kom boš poiskal, dobil pomoč, podporo
- oslónjen -a -o:
športna dejavnost je oslonjena na množičnost; na steno oslonjeno orodje
Pleteršnik
oslóniti se, -slǫ́nim se, vb. pf. = nasloniti se, Z.; — spisi, oslonjeni na vpise, Actenstücke, welche sich auf Eintragungen beziehen, DZ.
Vorenc
paščiti se nedov ., F2, adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti; studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti, ſe fliſſati, ſe paṡzhiti
SSKJ²
plòh plôha m (ȍ ó)
debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: nalagati plohe na voz; razžagati ploh v deske; bukovi, hrastovi plohi; miza, pod iz plohov
// navadno s prilastkom tak kos lesa, na katerem se reže, seka: razkosati prašiča na plohu / mesarski ploh
// nar. perilnik: nasloniti se na ploh
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas
debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: nalagati plohe na voz; razžagati ploh v deske; bukovi, hrastovi plohi; miza, pod iz plohov
// navadno s prilastkom tak kos lesa, na katerem se reže, seka: razkosati prašiča na plohu / mesarski ploh
// nar. perilnik: nasloniti se na ploh
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas
SSKJ²
podbòj -ôja m (ȍ ó)
okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / okenski podboj okenski okvir / vratni podboj
♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline
// pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji
● ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal
okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / okenski podboj okenski okvir / vratni podboj
♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline
// pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji
● ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal
SSKJ²
podôknica in podóknica -e ž (ȏ; ọ̑)
1. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom: poslušati podoknico / zapeli so ji podoknico
2. star. okenska polica: nasloniti se na podoknico
1. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom: poslušati podoknico / zapeli so ji podoknico
2. star. okenska polica: nasloniti se na podoknico
SSKJ²
Vorenc
podpreti dov., F10, adminiculari, podpréti, podſtaviti, pomozhi, podviẛhati, v'potrébi pomagati; confulcire, podpréti; effulcire, podpréti, podperati; fulcire, podpréti, podpirati; inniti, ſe naſloniti, podpreiti; perfulcire, dobru podpréti, mozhnu podpirati; praefulcire, poprei podperati, ali podpreti, poprei kakòr pade; subniti, podpréti, podſloniti; suffarcinare, podpréti, podpirati, podſhopati, podgnêſti; suffulcire, podpréti, podpirati; prim. podprt
Število zadetkov: 52
Dostopnost