Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]
    1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bradàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz
● ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara
♦ teh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje
SSKJ²
bŕst1 -a m (ȓ r̄)
nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: na drevju že poganjajo brsti; listni brst; napet brst; brst bukve; pren., knjiž. v sebi je začutila brst novega življenja
SSKJ²
bŕst2 -í ž (ȓ)
1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: drevje že poganja brsti
2. brstenje: drevje je že v brsti; čas nove brsti
3. zastar. dračje, suhljad: butara suhe brsti
SSKJ²
céven -vna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina
♦ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; teh. cevni ključ orodje v obliki kratke cevi za odvijanje in privijanje matic in vijakov; cevni veznik kos cevi z navojem za vezanje dveh cevi
SSKJ²
dímniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dimnik: dimniški nastavek; dimniška cev; dimniška vratca / dimniška opeka / v zadnjem času je bilo več gozdnih kot dimniških požarov
SSKJ²
držájen -jna -o (ȃ)
pridevnik od držaj: držajni nastavek
SSKJ²
glavíčen tudi glávičen -čna -o prid. (ī ȋ; á)
nanašajoč se na glavico: glavični nastavek priprave
♦ anat. glavični sklep sklep s sklepno glavico; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol
SSKJ²
gúmb -a m (ȗ)
predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb
// gumbu podoben nastavek
a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu
b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom
♦ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
SSKJ²
hidránten -tna -o (ȃ)
pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica
SSKJ²
kljúkast -a -o prid. (ú)
1. podoben kljuki: kljukast nastavek / ima kljukast nos / kljukasta palica
2. v zvezi kljukasti križ, v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma: zastava s kljukastim križem
♦ arheol. kljukasti križ tak križ zlasti kot simbol sonca; svastika
SSKJ²
kvásec -sca m (ȃ)
kvasni nastavek: pripraviti kvasec
SSKJ²
kvásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvas: kvasna pena
♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa
SSKJ²
latêrna2 -e ž (ȇ)
arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe:
SSKJ²
nastávek -vka m (ȃ)
1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in preprečuje vdor vetra v dimnik
2. teh. izrastku podoben del na napravi za priključevanje drugih delov ali za oporo: odrezati, navariti nastavek; ulit nastavek / vpenjalni nastavek; nastavek s prirobnico
3. posoda za sadje ali pecivo, z (visoko) nogo, navadno steklena: naložiti sadje na nastavek / prinesla je dva nastavka peciva
4. nav. ekspr. zarodek, zasnova, navadno cveta: nastavki so pozebli; nastavek cvetnega popja / slana lahko škodi dobremu nastavku / cvetni, listni nastavek
// kar je komaj vidno, zaznavno: nastavek brčic / nastavki zob; pren. vse to so nastavki za razvoj v močno osebnost
♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa; glasb. nastavek položaj ustnic na ustniku pri igranju na pihalo, trobilo; (pevski) nastavek usmerjenost zračnega toka pri tvorbi tona v goltni, ustni in nosni votlini; jezikosl. nastavek položaj govorilnih organov, potreben za tvorbo kakega glasu
SSKJ²
oltáren -rna -o prid. (ā)
nanašajoč se na oltar: oltarni okras; oltarna slika / oltarne stopnice
♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; oltarna miza mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje; rel. oltarni prt
SSKJ²
oprijemálo -a s (á)
priprava za oprijemanje: pritrditi oprijemalo na steno / nastavek se lahko uporablja tudi za oprijemalo / oprijemalo stola
SSKJ²
pévski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na pevce ali petje: rad je v pevski družbi / pevska nadarjenost / pevski in plesni vložki v predstavi / pevski zbor; pevska soba, vaja; ustanovili so pevsko društvo
♦ glasb. pevski nastavek; pevska linija potek petja
2. zastar. pesniški: pevska umetnost; njegova pevska žila je kmalu usahnila
    pévsko prisl.:
    pevsko izšolati mlade pevce; pevsko nadarjeni ljudje
SSKJ²
razprševánje -a s (ȃ)
glagolnik od razprševati: razprševanje vode; nastavek, priprava za razprševanje / razprševanje gnojila, škropiva / razprševanje svetlobe
SSKJ²
razpršílec -lca [raspəršilca in raspəršiu̯ca] m (ȋ)
1. priprava za razprševanje: nanašati barvo, lak z razpršilcem; razpršilec za plinsko olje / hrbtni, ročni razpršilec / parfumski razpršilec
// nastavek za razprševanje: pritrditi razpršilec na cev; posoda z razpršilcem
2. manjša posoda s kemičnim sredstvom, shranjenim pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilec je že prazen; kupiti tri razpršilce proti mrčesu; razpršilec z lakom za lase / zaščitno sredstvo v obliki razpršilca
Število zadetkov: 114