Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
dlakocépec dlakocépca samostalnik moškega spola [dlakocépəc]
    slabšalno kdor se prenatančno ukvarja z nepomembnimi podrobnostmi
ETIMOLOGIJA: ↑dlakocepiti
Celotno geslo eSSKJ
dramatizíran dramatizírana dramatizírano pridevnik [dramatizíran]
    1. ki je predelan za uprizoritev
    2. ki je zaigran, vsebuje igrane prizore
    3. ekspresivno ki je pojmovan, prikazan resneje, huje, kot je v resnici
ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati
Celotno geslo eSSKJ
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét]
    1. ki je pritrjen na določenem mestu
    2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑vpeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
detéktor -ja m (ẹ́) teh.
1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor
2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor
♦ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice
SSKJ²
utesnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj (bolj) tesno: omare so utesnjevale hodnik / dolino proti severu utesnjujejo strma pobočja; pot se je vedno bolj utesnjevala zoževala / utesnjevati komu bivalni prostor
// delati, povzročati, da je kaj videti tesnejše: lesen strop je prostor utesnjeval
2. delati, da se kdo ne more sproščeno gibati, premikati: obleka jo je utesnjevala / nerodne kulise so igralce utesnjevale / čevlji ne smejo preveč utesnjevati nog
// delati, povzročati, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel: natančni predpisi jih utesnjujejo / draginja je utesnjevala njihovo življenje
3. delati, povzročati, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost: mesto ga utesnjuje; taka vzgoja je otroke utesnjevala
4. delati, povzročati, da se kaj ne more razvijati, uresničevati tako, kot bi se lahko: utesnjevati razvoj; s svojimi strogimi načeli so utesnjevali vzgojo
// knjiž. zmanjševati, krčiti1: utesnjevati komu pravice, svobodo
5. povzročati, da je kaj omejeno na to, kar izraža določilo: pojma odgovornosti ne moremo utesnjevati samo na moralno odgovornost; gospodarskega razvoja ni mogoče utesnjevati v državne meje
♦ pravn. utesnjevati služnosti izvrševati jih v nujno potrebnem obsegu
    utesnjujóč -a -e:
    utesnjujoč občutek; preveč utesnjujoča vzgoja; utesnjujoče okolje

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
gemolóški pridevnik
    1. ki je v zvezi z gemologi ali gemologijo, vedo o dragih kamnih 
      1.1 ki je namenjen za gemologe, se uporablja v gemologiji  

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
definícija -e ž
natančni opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakovpojmovnik
SINONIMI:
opredelitev, knj.izroč. določitev, knj.izroč. opredelba
Celotno geslo Sinonimni
definírati -am dov. in nedov.
kaj podati, podajati natančni opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov
SINONIMI:
knj.izroč. določiti, knj.izroč. opredeliti, knj.izroč. opredeljevati
GLEJ ŠE SINONIM: določati, določati, določiti, določiti, razložiti
Celotno geslo Sinonimni
natánčni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: točni, točni
Celotno geslo Sinonimni
sprétnež -a m
kdor je sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev
SINONIMI:
knj.izroč. spretnjak, ekspr. spretnjakar, slabš. spretnjakovič
GLEJ ŠE SINONIM: spreten
Celotno geslo Sinonimni
utesnjeváti -újem nedov.
1.
kaj delati kaj (bolj) tesno
SINONIMI:
knj.izroč. tesniti
2.
koga delati, povzročati, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel; delati, povzročati, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost
SINONIMI:
knj.izroč. tesniti, ekspr. vklepati
GLEJ ŠE SINONIM: omejevati, stiskati2

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
brítev Frazemi s sestavino brítev:
brez brítve obríti kóga, nabrúšen kot brítev, óster kot brítev
Celotno geslo Frazemi
meglà Frazemi s sestavino meglà:
bíti kàkor v meglì, bíti zavít v meglò, počásen kot meglà brez vétra, spómniti se kóga/čésa kot v meglì, vídeti kóga/kàj kàkor v meglì, vídeti kóga/kàj kot v meglì, vláčiti se kot meglà, vláčiti se kot meglà brez vétra, vléči se kot meglà
Celotno geslo Frazemi
spomín Frazemi s sestavino spomín:
bíti [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti krátek spomín, iméti spomín kot rešêto, krátek spomín, ostáti [šè] v žívem spomínu
Celotno geslo Frazemi
ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému

Pravni terminološki slovar

Pravo
popís in cenítev zapuščíne -a -- -tve --

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Deljenje besed

Imam dve vprašanji glede deljenja besed.

Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?

Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?

Jezikovna
Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama

Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.

  • Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št

  • Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.

Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma". Najlepša hvala za pomoč.

Jezikovna
Kako imenujemo okrogle okraske za božično smrečico?

Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?

Jezikovna
Kako izgovorimo številko poglavja 2.1?

Kako izgovorimo številko poglavja 2.1? Ali je to poglavje 'dve ena' ali 'dve pika ena' ali ...?

Število zadetkov: 28