Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?
Jezikovna
Ali je pravilneje »mobilna« ali »mobitelska aplikacija«?
Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?
Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.
Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?
Jezikovna
Ali kratico SE sklanjamo?
Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?
Jezikovna
Alinejno naštevanje z vmesnimi slikami in besedilom
Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.
Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.
Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,
[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala
Izberite očala z UV-zaščito.
– zaščitne kreme,
[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema
Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.
– kopalk.
[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke
Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.
Jezikovna
Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?
Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?
Jezikovna
Ali se solato očisti ali opere?
Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?
Jezikovna
Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?
V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.
Jezikovna
Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?
Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.
Jezikovna
Beseda »mučéle«
Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?
MUKE
Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.
- Špicov vrt je ruško pokopališče.
Jezikovna
Besedni red v slovenščini
Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.
Primer:
- Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
- Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
- Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?
Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.
Jezikovna
Besednovrstna umestitev besede »natanko«
Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?
Jezikovna
Branje spletnih naslovov oz. povezav
Prosim za pojasnilo, kako pravilno preberemo (recimo v zvočni knjigi) takle spletni naslov, kjer se vse preostalo besedilo bere v slovenščini::
Jezikovna
Citatna imena skandinavskih ulic
Kako v besedilu ravnamo z imeni ulic, npr. iz skandinavskih jezikov (Vendevägen, Myrerskogveien ...) spol in sklonljivost v slovenščini?
Jezikovna
Deljenje besede »Schiller«
V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.
Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?
Jezikovna
Diplomska naloga ali diplomsko delo?
Zanima me, kakšna je pomenska razlika med besednima zvezama diplomska naloga in diplomsko delo (če sploh je kakšna). Sam se pri pisanju končnega izdelka, s katerim bom diplomiral, nagibam bolj k varianti diplomska naloga, me pa vseeno zanima, kaj je ustrezneje.
Jezikovna
Dovršni glagol pri prepovedih
Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.
Jezikovna
Dvojna končna ločila na koncu povedi
Zanima me, ali slovenski pravopis dopušča rabo dveh ločil na koncu stavka, npr. ?! ali !? oziroma kako ravnati pri prevajanju tujega besedila, ki ti ločili pogosto uporablja skupaj.
Jezikovna
Dvojni narekovaj (narekovaj spodaj – zgoraj)
Zanima me, ali obstaja pravilo o tem, kako morata biti pravilno obrnjena in postavljena narekovaja („‟), poimenovana dvojni spodaj-zgoraj, ali so možne poljubne variante. V SP v poglavju o narekovaju (paragraf 463) je zapisan naslednji primer: „Kaj veš o tatvini pri sosedu?” V različnih besedilih pa je možno zaslediti različne variante zapisa tega dvojnega narekovaja, npr. „Kako si?‟ ali ‟Kako si?”
Jezikovna
Dvopičje v naslovih strokovnih del
V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:
- The Sociology of Generations: New Directions and Challenges ali
- Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’: primer Nove Balkanske Levice
Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:
- Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’ na primeru Nove Balkanske Levice
Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.
Jezikovna
Enobesedna imena ustanov
Zanima me enobesedno ime ustanove (testna naloga pri slovenskem jeziku v 5. razredu).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 144
Dostopnost