Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
korenȋt, adj. 1) wurzelhaft; k. soglasnik, wurzelhafter Consonant, h. t.-Cig. (T.); — korenita količina, die Wurzelgröße, die Radicalgröße (math.), Cig. (T.); — 2) radical, tüchtig, gründlich, Cig., Jan., nk.; k. junak, Zora; korenito naučiti se česa, SlN.; korenite izpremembe, Str.
Pleteršnik
, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
Pleteršnik
naúčati, -am, vb. impf. ad naučiti; = učiti, lehren, unterrichten, C., kajk.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Hipolit
naučen (navučen) deležnik

PRIMERJAJ: naučiti, naučiti se

Pleteršnik
naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem (namr. peti).
Svetokriški
naučiti -im dov. naučiti: ſam Chriſtus naſs je hotel nauuzhiti nedol. ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti nedol. saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma ǀ n'hozhete vashe mlade otrozhizhe navuzhiti nedol. to S: Molitvo ǀ My ſe nemorimo navuzhiti nedol. ſapuvidi Boshje ǀ ſam Christus naſs je hotel navuzhite nedol. ǀ deſſet ſapuvidi na vuzhiti nedol. ǀ de ſi lih edn ſe perpravi poprei, inu dobru nauzhi 3. ed. vener v' zhaſſih ſe ſmoti, inu fali, ter s' shpotam oſtane ǀ Mojſter navuzhj 3. ed. fante pejti ǀ kar Anſhik ſe navuzhj 3. ed., letu Anſhe ſna ǀ aku dalej eden vandra vezh je shtiman, sakaj po ſvejtu veliku vidi, shlishi skuſi, inu ſe navvzhy 3. ed. ǀ poprej ſe fliſſnu od ſunai navuzhè 3. mn., kar imaio ozhitnu govorit ǀ Eden je bil navuzhil del. ed. m v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit ǀ gdu je navuzhi del. ed. m Sveto Katolish Karshansko Zirku leto lepo ſveto pejſim ǀ ſam Christus naſs je danaſs nauuzhil del. ed. m Ozheta Nebeſhkiga sa ſledni dar pohleunu sahvalit naučiti se naučiti se: aku poprej ſe nej nevuzhil +del. ed. m malzhat ǀ ſo ſe navuzhili del. mn. m S.S. TROYZO zhaſtiti ǀ Vij ſte ſe nevuzhili del. mn. m, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz
Celotno geslo Pohlin
naučiti se [naučīti se naučím se] dovršni glagol

naučiti se

Besedje16
naučiti se (navučiti se) glag. dov. ♦ P: 27 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595); (navučiti se/naučiti se) glag. dov. ♦ P: 3 (TO 1564, KPo 1567, DC 1579); glag. dov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Prekmurski
navčìti -ím dov. naučiti: Kagda ſzvojo drüſini-czo more navcsiti TF 1715, 20; Navcsim te lepo szedeti KAJ 1870, 10; ino na vſze kerſchánſzkoga ſitka regule navcsi TF 1715, 9; naj je navcsi, ka je vöra KŠ 1771, 744; Navcsi nász Goszpodne ſze ſzkrbeti KM 1783, 20; Tak kako je mené Kriſtus návcſo TF 1715, 25; i návcso je na nyou ſzini Izraelſzke BKM 1789, 5
nàvčivši -a -e ko bi se naučil: kaibi tou navcſivſi mogli razmeti TF 1715, 48
nàvčeni -a -o
1. naučen: vlovec je meo ednoga dobro navcsenoga skvorca KAJ 1870, 21
2. poučen: i vardejvas ona, ſtera ſze razlocsávajo, navcseni zprávde KŠ 1771, 451; Té je bio navcseni na pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 399; Ona pa naprej navcsena od materé ſzvoje, erkla je KŠ 1771, 47; i zdr'zte tadánke, na ſtere ſzte navcseni KŠ 1771, 628; i vcsinili ſzo tak, kak ſzo nacseni bili KŠ 1771, 98
Celotno geslo Hipolit
navučiti glagol

GLEJ: naučiti

Vorenc
navučiti, navuk ipd. gl. naučiti nauk ipd.
Celotno geslo Megiser
navučiti
GLEJ: naučiti
Besedje16
navučiti gl. naučiti ♦ P: 3 (DPr 1580, MD 1592, MTh 1603)
Besedje16
navučiti gl. naučiti itd. ♦ P: 13 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Celotno geslo Hipolit
navučiti se glagol

GLEJ: naučiti se

Besedje16
navučiti se gl. naučiti se ♦ P: 14 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TT 1560, TA 1566, TC 1567, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, DC 1579, DC 1584, TtPre 1588, TfC 1595)
Besedje16
navučiti se gl. naučiti se itd. ♦ P: 2 (TC 1574, ZK 1595)
Pleteršnik
pravoznȃnstvọ, n. die Rechtsgelehrsamkeit, die Jurisprudenz, Cig., Jan., pravoznanstva se naučiti, nk.
Pleteršnik
priučíti, -ím, vb. pf. angewöhnen, abrichten, Cig., Jan., M.; p. koga k čemu, na kaj, ogr.-C.; priučen k čemu, C.; rada bi te čemu priučila, Erj. (Izb. sp.); — p. se = naučiti se, navaditi se, Vrt.; p. se čemu od koga, jemandem etwas ablernen, Jan.; poslati sina iz dežele, da se čemu priuči, Jurč.; p. se nemščini, LjZv.
Pleteršnik
tẹlovȃdstvọ, n. die Gymnastik, die Turnkunst, Jan., C.; telovadstva se naučiti, Telov.
Število zadetkov: 21