Zanima me, zakaj je pri citiranju Svetega pisma med vrsticami v pomenu 'od do' stični vezaj in ne pomišljaj (npr. Jn 3,16-17 in ne Jn 3,16–17). V navodilih Teološke fakultete UL se stični pomišljaj navaja samo pri citiranju več poglavij (npr. Jn 3–6 v pomenu tretje do šesto poglavje Evangelija po Janezu).
Zadetki iskanja
Jezikovna
Citiranje Svetega pisma in dvojna pisna norma
SSKJ²
čútnonazóren -rna -o prid.(ū-ọ́ ū-ọ̄)
nanašajoč se na čutno nazornost: čutnonazoren jezik; čutnonazorna podoba
nanašajoč se na čutno nazornost: čutnonazoren jezik; čutnonazorna podoba
- čútnonazórno prisl.:
čutnonazorno prikazovanje nasilja
Avtomatika
Pravopis
SSKJ²
eidetski tudi ejdétski -a -o [ejdétski] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na eidetiko: eidetski pojav; eidetska nazornost / eidetski otroci
nanašajoč se na eidetiko: eidetski pojav; eidetska nazornost / eidetski otroci
SSKJ²
eksáktnost -i ž (ȃ)
lastnost eksaktnega: matematična, znanstvena eksaktnost / slike, reproducirane z vzorno eksaktnostjo / eksaktnost Župančičevega izraza jasnost, nazornost
lastnost eksaktnega: matematična, znanstvena eksaktnost / slike, reproducirane z vzorno eksaktnostjo / eksaktnost Župančičevega izraza jasnost, nazornost
SSKJ²
SSKJ²
Pravopis
nazóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ primer
nazórni -a -o (ọ́) šol. ~ pouk
nazórnost -i ž, pojm. (ọ́)
nazórni -a -o (ọ́) šol. ~ pouk
nazórnost -i ž, pojm. (ọ́)
Celotno geslo
Etimološki
nazọ́ren -ọ̄rna prid.
SSKJ²
nazórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost nazornega: nazornost izražanja, pripovedovanja / nazornost razlage / predstava izgublja svojo nazornost; nazornost metafor je pesnik črpal iz ljudskega pesništva / čutna nazornost
lastnost, značilnost nazornega: nazornost izražanja, pripovedovanja / nazornost razlage / predstava izgublja svojo nazornost; nazornost metafor je pesnik črpal iz ljudskega pesništva / čutna nazornost
Pleteršnik
SSKJ²
obeleževáti -újem nedov. (á ȗ) publ.
1. označevati, zaznamovati: obeleževati drevje za sečnjo
2. biti značilen, prevladujoč: razpravo obeležuje jasnost in nazornost; drugo polovico vojne obeležujejo intenzivni napadi zaveznikov
1. označevati, zaznamovati: obeleževati drevje za sečnjo
2. biti značilen, prevladujoč: razpravo obeležuje jasnost in nazornost; drugo polovico vojne obeležujejo intenzivni napadi zaveznikov
Pravopis
obeleževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obeleževánje; (-àt) (á ȗ) publ. kaj ~ drevje za sečnjo → označevati, zaznamovati; Razpravo ~ujeta jasnost in nazornost |sta zanjo značilni|
SSKJ²
pojmôvnost -i ž (ō)
lastnost, značilnost pojmovnega: pojmovnost filozofskega mišljenja, predmeta; nazornost in pojmovnost
// kar je pojmovno: iz bližine teh pojmov je treba odmisliti vsako drugo pojmovnost; beseda je vez med stvarnostjo in pojmovnostjo / to je abstraktna pojmovnost
lastnost, značilnost pojmovnega: pojmovnost filozofskega mišljenja, predmeta; nazornost in pojmovnost
// kar je pojmovno: iz bližine teh pojmov je treba odmisliti vsako drugo pojmovnost; beseda je vez med stvarnostjo in pojmovnostjo / to je abstraktna pojmovnost
SSKJ²
predmétnost -i ž (ẹ̑)
1. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom: spoznavati predmetnost; simbole je pesnik vzel iz vsakdanje predmetnosti; slikar teži k upodabljanju predmetnosti / poimenovati nove predmetnosti; neživa predmetnost
2. stanje, značilnost predmetnega: predmetnost sveta; otipljiva predmetnost teles / glavna značilnost njegovih pesniških figur je predmetnost, nazornost
1. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom: spoznavati predmetnost; simbole je pesnik vzel iz vsakdanje predmetnosti; slikar teži k upodabljanju predmetnosti / poimenovati nove predmetnosti; neživa predmetnost
2. stanje, značilnost predmetnega: predmetnost sveta; otipljiva predmetnost teles / glavna značilnost njegovih pesniških figur je predmetnost, nazornost
SSKJ²
realístičen -čna -o prid. (í)
1. ki pri mišljenju, ravnanju upošteva dejstva, uresničljive možnosti: tudi v najbolj razburljivih položajih je ostal hladen, realističen; realistična ženska s smislom za praktičnost
// ki temelji na priznavanju, upoštevanju dejstev, uresničljivih možnosti: predlog je realističen, zato ga podpiram; realistična politika; realistično obravnavanje problema
2. nanašajoč se na realiste ali realizem: realistični umetniki / portret je realističen; realistična umetnost od najstarejših dob do danes; realističen in simbolen / realistični stil / realistična nazornost / realistična filozofija; realističen in idealističen
♦ lit. realistični roman
1. ki pri mišljenju, ravnanju upošteva dejstva, uresničljive možnosti: tudi v najbolj razburljivih položajih je ostal hladen, realističen; realistična ženska s smislom za praktičnost
// ki temelji na priznavanju, upoštevanju dejstev, uresničljivih možnosti: predlog je realističen, zato ga podpiram; realistična politika; realistično obravnavanje problema
2. nanašajoč se na realiste ali realizem: realistični umetniki / portret je realističen; realistična umetnost od najstarejših dob do danes; realističen in simbolen / realistični stil / realistična nazornost / realistična filozofija; realističen in idealističen
♦ lit. realistični roman
- realístično prisl.:
realistično ocenjevati dogodke; realistično pisan roman
SSKJ²
reliéfnost -i ž (ẹ̑)
lastnost reliefnega: barve in sence dajejo likom na sliki reliefnost / knjiž. reliefnost osrednje osebe se proti koncu izgublja plastičnost, nazornost
lastnost reliefnega: barve in sence dajejo likom na sliki reliefnost / knjiž. reliefnost osrednje osebe se proti koncu izgublja plastičnost, nazornost
SSKJ²
sistemátičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost sistematičnega: sistematičnost dela; nazornost in sistematičnost / v tem delu ni nobenega reda, nobene sistematičnosti
♦ ped. načelo sistematičnosti učno načelo obravnavanja snovi po določenem zaporedju, po delih, ki se potem uredijo in povežejo v urejeno celoto
lastnost, značilnost sistematičnega: sistematičnost dela; nazornost in sistematičnost / v tem delu ni nobenega reda, nobene sistematičnosti
♦ ped. načelo sistematičnosti učno načelo obravnavanja snovi po določenem zaporedju, po delih, ki se potem uredijo in povežejo v urejeno celoto
Celotno geslo
eSSKJ
suíta suíte samostalnik ženskega spola [su̯íta]
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. *sequita iz lat. sequī ‛slediti’ - več ...
- 1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi
- 2. hotelski bivalni prostor iz več med seboj povezanih sob, navadno razkošen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. *sequita iz lat. sequī ‛slediti’ - več ...
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost