Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]
    1. ki je v zvezi z biseri
      1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
      1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
    2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: biser
cvétka cvétke samostalnik ženskega spola [cvétka]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetlica
      2.1. ironično kdor ravna neresno, nepremišljeno, neumno
ETIMOLOGIJA: cvet
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej cvet
plíšast plíšasta plíšasto pridevnik [plíšast]
    2. ekspresivno ki vzbuja občutek prijetnosti, neškodljivosti
ETIMOLOGIJA: pliš
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]
    1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika
    2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]
    1. jesti večerjo
      1.1. jesti za večerjo
ETIMOLOGIJA: večerja
zavékati zavékam dovršni glagol [zavékati]
    1. ekspresivno izraziti čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
    2. ekspresivno izraziti nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
    3. ekspresivno priti iz rodil
ETIMOLOGIJA: vekati
žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje]
    1. oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govorjenje, petje s temu podobnimi glasovi
ETIMOLOGIJA: žvrgoleti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cúker -kra m (ú)
ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica; te hruške so sladke kakor cuker; taka je kakor iz cukra nežne, bele kože
 
ekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen
// tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov
SSKJ²
etêričen -čna -o prid. (é)
ki učinkuje breztelesno, zelo nežno: eterična lepotica; eterično bitje; svetla obleka jo je delala eterično / eterična ljubezen duhovna, poduhovljena / eterična samota ki nima nobenih stikov z resničnostjo; eterično razpoloženje / eterične melodije
♦ 
kem. eterično olje hlapljiva tekočina prijetnega vonja, ki se pridobiva iz rastlin z destilacijo
    etêrično prisl.:
    lik glavne igralke je učinkoval nekoliko eterično; eterično nežne barve
SSKJ²
gíbek -bka -o prid., gíbkejši in gibkêjši (íknjiž.
1. ki se z lahkoto giblje, premika; gibčen: mlad, gibek fant; zagorela, gibka dekleta / bila je nežne in gibke postave; gibka roka / pesn. gibka voda
// ki se da upogibati, pregibati; gibljiv: rogačeva glava je gibka
 
teh. gibka cev cev iz vijačno zavitega kovinskega traku, ki se da pregibati
2. razgiban, živahen: gibka domišljija; ritem in melodija sta postala gibka in igriva / lahkotni, gibki verzi
    gíbko prisl.:
    hodila je prožno in gibko
     
    glasb. gibko označba za izraz izvajanja grazioso
SSKJ²
jacínta -e ž (ȋ)
knjiž. hijacinta: nežne barve jacint
SSKJ²
lúska -e ž (ūnav. mn.
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
♦ 
alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
SSKJ²
luskolíst -a m (ȋ)
nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti
SSKJ²
néžen -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄)
1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen; to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec
// ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom
// ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi
2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok; dojenček je še zelo nežen; ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh
// ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke
3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence; nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino
// nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni
● 
ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenost
    néžno prisl.:
    nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje
     
    glasb. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega
SSKJ²
nežnolísten -tna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki ima nežne liste: ugajale so ji nežnolistne cvetlice
SSKJ²
nežnopôlt -a -o [nežnopou̯tprid. (ȏ ō)
ki je nežne polti: nežnopolta in svetlolasa deklica
SSKJ²
pastélen -lna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na pastel: slikal je s pastelnimi svinčniki / slikati v pastelni tehniki / pastelni portret
 
obleka pastelne barve svetle, nežne barve
    pastélno prisl.:
    pastelno modra preproga
SSKJ²
pomoríti -ím dov., pomóril (ī í)
1. drugega za drugim umoriti: sovražniki so pomorili vse vaščane / dihur jim je pomoril vse kokoši
2. povzročiti smrt
a) ljudi: pomoriti ujetnike / lakota in bolezni so pomorile precej ljudi
b) živali: pomoril je že veliko gozdnih živali
// ekspr. uničiti, škoditi čemu: slana je pomorila vse nežne cvete; pren. sovraštvo mu je pomorilo vse druge čute
    pomorjèn -êna -o:
    pomorjeni vaščani; pomorjene cvetlice
SSKJ²
potéza -e ž (ẹ̑)
1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom; poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek
// šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo; kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre; igralec je na potezi mora napraviti potezo; mat v treh potezah
 
publ. zdaj so na potezi pedagogi morajo kaj ukreniti pedagogi
2. črti, gubi podobna zareza na obrazu: globoka poteza ob ustih
// nav. mn. videz, zunanja podoba obraza: njegove poteze so izražale žalost; imeti nežne, odločne poteze; zaradi bolečin spačene poteze; ekspr.: jeklene, mehke poteze; obraz s pravilnimi potezami / na starost so se njene poteze polepšale izraz
3. nepretrgana vrsta točk; črta: narediti navpično potezo; debele in tanke poteze pri črkah / naslov je bil napisan z odločnimi potezami / risba v nežnih potezah
4. osnovna lastnost ali značilnost: ta poteza mi je pri njem najbolj všeč; to je bistvena poteza njegovega značaja
5. nav. mn., s prilastkom kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: glavne poteze in obrisi česa / publ., z oslabljenim pomenom odtujenost je dobivala določnejše poteze je postajala določnejša / pokazati kaj v glavnih, osnovnih potezah; to je v kratkih potezah vsebina knjige; dati pregled v splošnih potezah
6. ekspr. dejanje, ukrep, ravnanje: to ni bila pametna poteza; z nasprotno potezo so preprečili načrt; s taktično potezo rešiti položaj / narediti prvo potezo
Število zadetkov: 41