- žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
- 1.2. ki ni skaljen ali moten
- 1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
- 1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
- 1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
- 1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
- 1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
- 2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
- 2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
- 2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
- 3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
- 3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
- 3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
- 3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
- 4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
- 5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
- 5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
- 5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
- 6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
- 6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
- 7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
- 8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
- 9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
- deščica za sestavljanje lesene posode, zlasti soda
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
- 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
- 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
- 2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
- 1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
- 2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
- 2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
- 3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
- 1. izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
- 2. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
- 2.1. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
ETIMOLOGIJA: ↑juriš
- sežig trupla, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremiranje, upepelitev, upepeljevanje
- 1. ekspresivno biti razširjen po površini v obliki mreže
- 1.1. ekspresivno prekrivati površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
- 2. ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
- 3. ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki meri
- 1. ekspresivno prekriti površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
- 2. ekspresivno narediti, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
- 3. ekspresivno narediti, da kaj dobi vase, v svojo strukturo tudi dele česa drugega
- 1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
- 2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
- 3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
- 4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo
- 4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
- 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
- 1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
- 2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
- 2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
- 2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
ETIMOLOGIJA: ↑vršati
- 1. slovesne besede, s katerimi se nazdravi, vošči; SINONIMI: napitnica, zdravljica
- 1.1. pesem, s katero se nazdravi, vošči; SINONIMI: napitnica, zdravljica
- 1.2. pijača, s katero se nazdravi, vošči; SINONIMI: napitnica, zdravljica
- 1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
- 1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
- 2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
- 3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. ki je iz ametistov, z ametisti: ametistni prstan; ametistna ogrlica
2. po barvi podoben ametistu: ametistno nebo
knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin
// nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 52
- Naslednja »