Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Gledališče
áfroamêriško gledalíšče -ega -a s
Celotno geslo eSSKJ
arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm]
    1. pojav, prvina, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
    2. pojav, prvina, ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
    3. iz jezikoslovja jezikovni pojav, prvina starejšega obdobja v odnosu do novejšega, sodobnega jezika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen
SSKJ²
diferénca -e ž (ẹ̑)
1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi; razlika, razloček: ugotoviti diferenco; diferenca med letno in zimsko temperaturo v Sloveniji je velika; diference med spoloma / knjiž. diference v pogledih na vprašanje; med njima je prišlo do diferenc neskladja, nesoglasja
2. mat. število, ki se dobi pri odštevanju: pri preizkusu je dognal, da je v diferenci napaka / logaritemska diferenca diferenca med danim logaritmom in logaritmom, ki je v logaritemskih tablicah
Celotno geslo eSSKJ16
diferencija -e samostalnik ženskega spola
kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi; SODOBNA USTREZNICA: razloček
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
dohodkôven tudi dohódkoven -vna -o prid. (ō; ọ̑)
nanašajoč se na dohodke: naš dohodkovni sistem; dohodkovna neenakost; dohodkovna politika / dohodkovni razred; dohodkovna lestvica
Celotno geslo ePravopis
družbeno-ekonomski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
družbeno-ekonomska družbeno-ekonomsko pridevnik
družbeni in ekonomski
IZGOVOR: [drúžbeno-ekonómski]
Celotno geslo eSSKJ16
dvoje3 (dvuje) povedkovnik
izraža neenakost, neprimerljivost med dvema enotama; SODOBNA USTREZNICA: dvoje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Pravo
dvópólnost odlóčanja -i -- ž
Celotno geslo Frazemi
koléno Frazemi s sestavino koléno:
bíti do kolén v dréku, grísti koléna, iméti méhka koléna, koléna se trésejo kómu, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne séči kómu niti do kolén, pásti na koléna, prosíti kóga na kolénih, státi do kolén v dréku
Celotno geslo Frazemi
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému
SSKJ²
kvalitéten -tna -o prid., kvalitétnejši (ẹ̑)
1. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri, dober: kvaliteten material; kvalitetno blago; proizvodi morajo biti kvalitetni / pogoji za kvaliteten pouk
2. kvalitativen: kvalitetni premik v družbenih odnosih; gospodarstvo je doživelo kvalitetni vzpon
♦ jezikosl. kvalitetna opozicija pomenskorazločevalna neenakost glasov glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov
    kvalitétno prisl.:
    kvalitetno pripravljeni strokovni tečaji
SSKJ²
kvantitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
kvantitativen: kvantitetna sprememba programa / kvantitetna raven prireditve
♦ jezikosl. kvantitetna opozicija pomenskorazločevalna neenakost glasov v trajanju
Prekmurski
nèednákost -i ž neenakost, različnost: Z-te neednákoszti je tak velika zmejsanicza narászla KOJ 1845, 70
SSKJ²
nèenačáj -a m (ȅ-ȃ)
mat. znak za neenakost: napisati neenačaj; na obeh straneh neenačaja odštejemo isto število
Pravopis
nèenák -a -o (ȅȃ ȅá ȅá; ȅȃ) ~ delež; poud. podleči v ~em boju |z močnejšim nasprotnikom|; redk. ~o udarjanje korakov neenakomerno; neenak komu/čemu biti sošolcem ~ po pridnosti
nèenákost -i ž, pojm. (ȅá; ȅȃ)
SSKJ²
nèenákost -i ž (ȅ-ā)
lastnost, značilnost neenakega: neenakost razmer / njuna neenakost v prizadevnosti je očitna; družbena, gospodarska neenakost / odpraviti neenakost ljudi pred zakoni neenakopravnost
Celotno geslo Sinonimni
nèenákost -i ž
GLEJ SINONIM: neenakopravnost
Pleteršnik
neenákost, f. die Ungleichheit.
SSKJ²
prevójen -jna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na previjanje: prevojni mehanizem
2. nanašajoč se na prevoj 2: prevojni samoglasniki / prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja
♦ geom. prevojna točka točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja
SSKJ²
primerjálen -lna -o prid. (ȃ)
ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; jezikosl. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov
    primerjálno prisl.:
    stvar je treba gledati primerjalno; sam.:, pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost
Število zadetkov: 27