Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
domnévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od domnevati: nejasno, zmotno domnevanje / vse to so le slutnje in domnevanja
SSKJ²
dozdéva -e ž (ẹ̑)
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično: izkazalo se je, da je njegova dozdeva zmotna
SSKJ²
dozdévek -vka m (ẹ̑)
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično: to so samo dozdevki
SSKJ²
dozdéven -vna -o prid. (ẹ̄)
o katerem se nejasno sklepa, misli, da je: otrokov dozdevni oče; prijeli so dozdevnega tatu; ustrašil se je dozdevnih zasledovalcev; dozdevne ovire; dozdevna smrt
Celotno geslo NESSJ
drastič
Celotno geslo eSSKJ16
ferajhati -am nedovršni glagol
kdo; kaj, (s čim) enakomerno prekrivati stene z gašenim apnom, mešanim z vodo; SODOBNA USTREZNICA: beliti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo NESSJ
flank1
Celotno geslo NESSJ
granfor
Celotno geslo NESSJ
grmulon
Celotno geslo NESSJ
Grulja
Celotno geslo Etimološki
gúzniti gȗznem dov.
SSKJ²
hrípav -a -o tudi hrípav -áva -o prid. (í; í á)
ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo
// ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav smeh; slišalo se je hripavo petje
    hrípavo tudi hripávo prisl.:
    hripavo govoriti, peti
Celotno geslo Sinonimni
hrípav1 -a -o prid.
ki zveni nejasno, nečisto
SINONIMI:
zastar. grčav, knj.izroč. hrapav, knj.izroč. hrepeč, ekspr. hreščeč, knj.izroč. hrkav, ekspr. preklan, nar. premolkel, ekspr. raskav, ekspr. robat, nar. zagrljen, knj.izroč. zahripan, knj.izroč. zahripel1, knj.izroč. zahripljen, zastar. zamolkel
Celotno geslo Vezljivostni G
izgovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z besedami izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Avtomat je /precej nejasno/ izgovoril določene glasove.
2.
kdo/kaj z dogovorom zagotoviti komu/čemu koga/kaj
/Zelo težko/ si je izgovoril pol posestva.
3.
kdo/kaj opravičiti koga/kaj
/Pred gosti/ je izgovorila svojega precej nagajivega otroka.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj glasovno izraziti kaj
Teorija o tem, kako /pravilno/ izgovarjamo samoglasnike.
Jezikovna
Izvor priimka »Doltar«

Zanima me izvor priimka Doltar.

Jezikovna
Izvor priimka »Kartuš«

Zanima me izvor priimka Kartuš.
Jezikovna
Izvor priimka »Lunar«

Zanima me izvor priimka Lunar. Kdaj, kje in kako je nastal ter kakšne ljudi so označevali z njim.

Jezikovna
Izvor priimkov »Vehar«, »Krmelj« in »Grandovec«

Zanima me izvor priimka Vehar, Krmelj in Grandovec
Celotno geslo NESSJ
jugno
Pravopis
kálno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) poud. ~ gledati |nejasno, motno|
Število zadetkov: 191