- 1. izražati se domiselno in šaljivo
- 2. ironično neuspešno se truditi izražati se domiselno in šaljivo
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
duhovíčiti duhovíčim nedovršni glagol [duhovíčiti]
Celotno geslo
eSSKJ
hàh medmet
- 1. posnema glas pri kratkem smejanju, zlasti resnobnem
- 2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec nejevoljno posmehuje, je ironičen
- 2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec zavrača predhodno trditev, misel, dejanje
- 3. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj
Celotno geslo
eSSKJ
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
- 1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
- 2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
- 3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
- 4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
- 5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
- 6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo
eSSKJ
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
- 1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
- 2. odzvati se na klic, poziv
- 3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
- 4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
- 5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
- 6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
- 1. steči v manjši količini, navadno počasi
- 2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo
eSSKJ
precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
- 1. ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
- 2. v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
- 3. v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo
eSSKJ
vèndar členek [və̀ndar]
I.
II. kot veznik
I.
- 3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
- 4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
- 5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
- 6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik
- 1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
- 1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
- 1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
- 1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo
2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti
1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo
2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti
SSKJ²
jéza -e ž (ẹ́)
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ rel. dan jeze sodni dan
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ rel. dan jeze sodni dan
SSKJ²
mrmráti -ám nedov. (á ȃ)
1. nerazločno, tiho govoriti: zdihoval je in mrmral sam vase; mrmrati nerazumljive besede / to je neumno, je mrmral (predse)
// ekspr. dajati nizke, nerazločne glasove: ogenj je mrmral v peči; vrhovi jelš mrmrajo v vetru
2. peti tako, da se namesto besedila poje glas m: mrmrati pesem / mrmrati melodijo
3. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje; godrnjati: ljudje so ob tem mrmrali in zmajevali z glavami; mrmrali so zoper njegov sklep; mrmra nad vsako stvarjo
1. nerazločno, tiho govoriti: zdihoval je in mrmral sam vase; mrmrati nerazumljive besede / to je neumno, je mrmral (predse)
// ekspr. dajati nizke, nerazločne glasove: ogenj je mrmral v peči; vrhovi jelš mrmrajo v vetru
2. peti tako, da se namesto besedila poje glas m: mrmrati pesem / mrmrati melodijo
3. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje; godrnjati: ljudje so ob tem mrmrali in zmajevali z glavami; mrmrali so zoper njegov sklep; mrmra nad vsako stvarjo
- mrmráje :
mrmraje brati; zbor je mrmraje spremljal solista; odšel je, nejevoljno mrmraje
- mrmrajóč -a -e:
pospravljala je, mrmrajoč pesem; mrmrajoči glasovi; mrmrajoči valovi
SSKJ²
namŕščiti -im dov. (ŕ r̄)
narediti gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: namrščiti čelo; nejevoljno je namrščila obraz
// z gubanjem kože spraviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: nič ni rekel, samo obrvi je namrščil
narediti gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: namrščiti čelo; nejevoljno je namrščila obraz
// z gubanjem kože spraviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: nič ni rekel, samo obrvi je namrščil
- namŕščiti se
s takimi gubami, potezami izraziti napetost, zaskrbljenost, jezo: kaj si se tako namrščila; jezno se namrščiti
- namŕščen -a -o:
namrščen obraz; vsak dan pride domov ves namrščen; prisl.: namrščeno gledati
SSKJ²
nèdokajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni dokajen, ni pokajen: z nejevoljno kretnjo je vrgel nedokajeno cigareto v pepelnik
ki ni dokajen, ni pokajen: z nejevoljno kretnjo je vrgel nedokajeno cigareto v pepelnik
SSKJ²
nejevóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen; ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak; nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu
● star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen
// ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobe
ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen; ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak; nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu
● star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen
// ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobe
- nejevóljno prisl.:
nejevoljno odgovoriti, vprašati; nejevoljno je zmajeval z glavo
SSKJ²
nìč4 ničésar zaim., ničémur, nìč, ničémer, ničímer [ničemər, ničimər] (ȉ ẹ̑)
v nikalnih stavkih izraža nebivanje stvari, pojava v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo
a) kot osebek: nič ga ne spravi v zadrego; morda je kaj, morda ni nič; elipt.: potrkal je. Nič; kaj te skrbi? Nič / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: tu ni ničesar; neprav. ničesar se ni spremenilo nič / s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič dobrega se nam ne obeta; ekspr. doma ni nič drugega kakor prepir / s pridevniškim povedkovim določilom: nič ni tako nujno ali nujnega, da ne bi moglo počakati
b) nav. ekspr., v povedni rabi: zanj to ni nič / ta misel ni nič novega; njegov roman ni nič posebnega
c) kot predmet: zdaj nima ničesar več; ničesar nisem našel / junak se ničesar ne boji / navadno nesklonljivo, s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič novega mi nisi povedal; danes nisem popil še nič toplega / ekspr.: prav ničesar ne razumeš; tudi dinarja mu ne dam, ničesar / ničemur več se ne čudim; te slike si niso v ničemer podobne; izguba se ne da z ničimer nadomestiti / o ničemer drugem ne govori
č) v členkovni rabi: nič, najbolje bo, da grem sam
● ekspr. ali bo kaj ali ne bo nič izraža nestrpnost; ekspr. nič mu ni, samo dela se bolnega zdrav je; ekspr. več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič ni bil poškodovan; ekspr. nič ne bo z izletom izleta ne bo; ekspr. to ni ničemur podobno izraža nejevoljo; ekspr. za nič mu ni za nobeno stvar ne kaže zanimanja, se ne meni; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti; ekspr. nič kako smo se zabavali zelo; ekspr. denarja ima nič koliko zelo veliko; ekspr. nič kolikokrat je že bil pri nas ničkolikokrat; ekspr. nič zato, če je revna izraža nepomembnost povedanega; ekspr. tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno; ekspr. iz njega ne bo nikoli nič ne bo postal koristen, pomemben član družbe; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; ekspr. hodil je tja, kot da ni nič izraža (navidezno) neprizadetost; ekspr. govori resnico, nič kot resnico samo resnico; kakor, kot nič ekspr. vzdigne vrečo kakor nič z lahkoto; pog., ekspr. za tako dejanje dobiš pet let kot nič boš obsojen na najmanj pet let (zapora); ekspr. vrže ga kot nič z lahkoto; pog. opomin je zalegel toliko kot nič prav nič; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti
v nikalnih stavkih izraža nebivanje stvari, pojava v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo
a) kot osebek: nič ga ne spravi v zadrego; morda je kaj, morda ni nič; elipt.: potrkal je. Nič; kaj te skrbi? Nič / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: tu ni ničesar; neprav. ničesar se ni spremenilo nič / s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič dobrega se nam ne obeta; ekspr. doma ni nič drugega kakor prepir / s pridevniškim povedkovim določilom: nič ni tako nujno ali nujnega, da ne bi moglo počakati
b) nav. ekspr., v povedni rabi: zanj to ni nič / ta misel ni nič novega; njegov roman ni nič posebnega
c) kot predmet: zdaj nima ničesar več; ničesar nisem našel / junak se ničesar ne boji / navadno nesklonljivo, s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič novega mi nisi povedal; danes nisem popil še nič toplega / ekspr.: prav ničesar ne razumeš; tudi dinarja mu ne dam, ničesar / ničemur več se ne čudim; te slike si niso v ničemer podobne; izguba se ne da z ničimer nadomestiti / o ničemer drugem ne govori
č) v členkovni rabi: nič, najbolje bo, da grem sam
● ekspr. ali bo kaj ali ne bo nič izraža nestrpnost; ekspr. nič mu ni, samo dela se bolnega zdrav je; ekspr. več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič ni bil poškodovan; ekspr. nič ne bo z izletom izleta ne bo; ekspr. to ni ničemur podobno izraža nejevoljo; ekspr. za nič mu ni za nobeno stvar ne kaže zanimanja, se ne meni; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti; ekspr. nič kako smo se zabavali zelo; ekspr. denarja ima nič koliko zelo veliko; ekspr. nič kolikokrat je že bil pri nas ničkolikokrat; ekspr. nič zato, če je revna izraža nepomembnost povedanega; ekspr. tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno; ekspr. iz njega ne bo nikoli nič ne bo postal koristen, pomemben član družbe; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; ekspr. hodil je tja, kot da ni nič izraža (navidezno) neprizadetost; ekspr. govori resnico, nič kot resnico samo resnico; kakor, kot nič ekspr. vzdigne vrečo kakor nič z lahkoto; pog., ekspr. za tako dejanje dobiš pet let kot nič boš obsojen na najmanj pet let (zapora); ekspr. vrže ga kot nič z lahkoto; pog. opomin je zalegel toliko kot nič prav nič; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti
SSKJ²
obrégati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr.
1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo: ob vsakega se obrega / obregati se ob način dela / obregati se nad stanovanjem jeziti se, kritizirati ga
2. nejevoljno, zadirčno govoriti: postal je čemeren in se je začel obregati; kakšno je to vaše vino, se je obregal
1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo: ob vsakega se obrega / obregati se ob način dela / obregati se nad stanovanjem jeziti se, kritizirati ga
2. nejevoljno, zadirčno govoriti: postal je čemeren in se je začel obregati; kakšno je to vaše vino, se je obregal
SSKJ²
obrégniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr.
1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešati v stvar, ki se govorečega ne tiče: ob vsakega gosta se obregne; obregniti se ob organizacijo dela; včasih se obregne vanj zaradi zamude / marsikdo se je obregnil ob njeno vedenje
2. nejevoljno, zadirčno odgovoriti: prijazno jo je ogovoril, ona pa se je obregnila; kaj mi mar, se je obregnil / obregnil se je nad menoj, naj se poberem
1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešati v stvar, ki se govorečega ne tiče: ob vsakega gosta se obregne; obregniti se ob organizacijo dela; včasih se obregne vanj zaradi zamude / marsikdo se je obregnil ob njeno vedenje
2. nejevoljno, zadirčno odgovoriti: prijazno jo je ogovoril, ona pa se je obregnila; kaj mi mar, se je obregnil / obregnil se je nad menoj, naj se poberem
SSKJ²
obregováti se -újem se nedov. (á ȗ) ekspr.
1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo: vsi se obregujejo ob fanta; obregovali so se ob delo komisije / obregovati se nad obrtniki jeziti se
2. nejevoljno, zadirčno govoriti: gospodinja se že spet obreguje; kako je len, se je obregovala
1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo: vsi se obregujejo ob fanta; obregovali so se ob delo komisije / obregovati se nad obrtniki jeziti se
2. nejevoljno, zadirčno govoriti: gospodinja se že spet obreguje; kako je len, se je obregovala
SSKJ²
odríniti -em dov. (í ȋ)
1. s sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: odrinil je knjigo, ki mu jo je ponujal; odriniti kozarec / hotel jo je objeti, a ga je odrinila; odrinil je radovedneže in vstopil; pren. nejevoljno je odrinil to misel; odriniti doživljaj v podzavest
// s sunkom, rinjenjem spraviti iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: odriniti ljudi od vrat; odriniti omaro od zidu / odriniti čoln od brega upreti se z veslom ob breg, da se čoln oddalji od njega
// s sunkom, rinjenjem spraviti z določenega mesta, položaja: odriniti vrata s hrbtom; odriniti zapah / para odrine pokrov / odriniti zaboj, da bo prostor še za škatlo / odrinil ga je, da bi dobil sedež pri njej / plug je odrinil sneg s ceste odstranil
2. nav. ekspr. spraviti koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: ko je prišel nov direktor, so ga odrinili; ne dam se kar tako odriniti / s tem so odrinili ljudske pesmi jih niso upoštevali; so jih premalo upoštevali
● ekspr. po zmagi so ga odrinili od plena so mu onemogočili, da bi ga dobil
3. ekspr. spraviti kam, poslati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so odrinili v druge dežele / odriniti generala na diplomatsko misijo / odrinil je hčer prvemu snubcu dal; to nalogo je odrinil kolegu dal, naložil
4. nav. ekspr. oditi, odpraviti se: naročil je še to in ono ter odrinil; odriniti od doma, proti mestu; odriniti dalje / odriniti na izlet / odrinimo pojdimo
// odpluti: ladja odrine od brega; ribiči so odrinili na globoko
5. ekspr. plačati, dati: za najemnino odrine vsak mesec lepo vsoto; za njivo je odrinil sto tisoč / tu in tam mu je odrinil nekaj drobiža za tobak
6. nar., navadno z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi ob določenem času; odložiti: odriniti poroko; rad bi odrinil ta sestanek; spomladansko delo se je zaradi snega odrinilo
7. nar. odleči, zaleči1: sin mu že precej odrine / toliko denarja že nekaj odrine
1. s sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: odrinil je knjigo, ki mu jo je ponujal; odriniti kozarec / hotel jo je objeti, a ga je odrinila; odrinil je radovedneže in vstopil; pren. nejevoljno je odrinil to misel; odriniti doživljaj v podzavest
// s sunkom, rinjenjem spraviti iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: odriniti ljudi od vrat; odriniti omaro od zidu / odriniti čoln od brega upreti se z veslom ob breg, da se čoln oddalji od njega
// s sunkom, rinjenjem spraviti z določenega mesta, položaja: odriniti vrata s hrbtom; odriniti zapah / para odrine pokrov / odriniti zaboj, da bo prostor še za škatlo / odrinil ga je, da bi dobil sedež pri njej / plug je odrinil sneg s ceste odstranil
2. nav. ekspr. spraviti koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: ko je prišel nov direktor, so ga odrinili; ne dam se kar tako odriniti / s tem so odrinili ljudske pesmi jih niso upoštevali; so jih premalo upoštevali
● ekspr. po zmagi so ga odrinili od plena so mu onemogočili, da bi ga dobil
3. ekspr. spraviti kam, poslati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so odrinili v druge dežele / odriniti generala na diplomatsko misijo / odrinil je hčer prvemu snubcu dal; to nalogo je odrinil kolegu dal, naložil
4. nav. ekspr. oditi, odpraviti se: naročil je še to in ono ter odrinil; odriniti od doma, proti mestu; odriniti dalje / odriniti na izlet / odrinimo pojdimo
// odpluti: ladja odrine od brega; ribiči so odrinili na globoko
5. ekspr. plačati, dati: za najemnino odrine vsak mesec lepo vsoto; za njivo je odrinil sto tisoč / tu in tam mu je odrinil nekaj drobiža za tobak
6. nar., navadno z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi ob določenem času; odložiti: odriniti poroko; rad bi odrinil ta sestanek; spomladansko delo se je zaradi snega odrinilo
7. nar. odleči, zaleči1: sin mu že precej odrine / toliko denarja že nekaj odrine
- odríniti se
s sunkom ob podlago se oddaljiti od nje: plavalec se odrine od stene bazena; skakalec se je pravilno odrinil, šport. žarg. je pravilno odrinil
- odrínjen -a -o:
zapah je odrinjen; biti odrinjen na rob dogajanja; čutil se je odrinjenega in pozabljenega; v podzavest odrinjena krivda
SSKJ²
otrésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
z enkratnim sunkom stresti, otresti: otresnila je mokro krilo / ekspr. nejevoljno je otresnil z glavo; konj je otresnil z grivo
z enkratnim sunkom stresti, otresti: otresnila je mokro krilo / ekspr. nejevoljno je otresnil z glavo; konj je otresnil z grivo
- otrésniti se zastar.
odgovoriti, reči: lažeš, se otresne
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 67
Dostopnost