Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Zanima me, ali imamo slovensko ustreznico za angleški termin product placement . Termin označuje oglaševanje, pri katerem je izdelek namerno prikazan v filmih ali televizijskih oglasih. Gre za netradicionalno oglaševanje, ki inovativno in v primerjavi s klasičnim oglaševanjem nevsiljivo prenaša oglasna sporočila.