Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
diaréja -e ž (ẹ̑) med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ima močno diarejo
SSKJ
disociírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. razpadati v enostavnejše molekule, ione, atome: del molekul soli v vodi disociira
    disociíran -a -o: disociiran elektrolit; slabo disociirana kislina; pren. čas in prostor sta v noveli močno disociirana
    ♦     psiht. disociirano mišljenje nenormalno, navadno bolezensko povezano mišljenje
SSKJ
dispropórc -a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem razvoju / odpravljati disproporce pri delitvi sredstev za pedagoške storitve razlike, neenotnosti
SSKJ
dríska -e ž (ȋ) 
  1. 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko
  2. 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna
SSKJ
etiolírati -am nedov. in dov. (ȋ) bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti: rastline v temi etiolirajo
    etiolíran -a -o: etiolirani listi zelnatih glav; etiolirana rastlina
SSKJ
izrástek -tka m (ȃ) 
  1. 1. kar zraste, požene na čem: porezati nepotrebne izrastke na deblu; dlakast, kožnat, nitast, roževinast izrastek; kljunu podoben izrastek; pren. Karavanke segajo s svojimi izrastki še daleč v ravnino
    ♦     biol. izrastki živčnih celic
    // kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: odstraniti izrastke na koži, rastlini
  2. 2. ekspr. (škodljiva) posledica: sedanje stanje je izrastek gospodarske, socialne in duhovne zaostalosti
SSKJ
izrastlína in izraslína -e ž (í) kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: izrastlina na drevesu; bolečine zaradi izrastlin na hrbtu
♦ med. artritična izrastlina
SSKJ
izrodíti se -ím se dov., izródil se (ī í) 
  1. 1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: sadno drevje, krompir se izrodi; njihov rod se je izrodil
  2. 2. spremeniti se na slabše sploh: disciplina se je izrodila; njihova vera se je izrodila v fanatizem; izrodili so se v zagrizene privržence boja
  3. 3. redko prenehati roditi: rodila je deset otrok, pa se še ni izrodila / maline se izrodijo v osmih letih
    // izčrpati se: zemlja se je izrodila
    izrodíti spremeniti na slabše: čas lahko izrodi najboljša prizadevanja
    izrojèn -êna -o: izrojen krompir; izrojeni ljudje; izrojena rastlina, živalska vrsta; njive so izrojene
    ♦     med. izrojene celice celice, pri katerih je oblika, presnova ali delovanje nenormalno
SSKJ
líjavica in lijávica -e ž (ī; ȃ) 
  1. 1. star. ploha, naliv: v hudi lijavici je zgrešil pot; ta novica je delovala kot mrzla lijavica
  2. 2. med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ustaviti lijavico s čajem
SSKJ
lojávost in lójavost -i ž (á; ọ̑) lastnost, značilnost lojastega ali lojnatega: lojavost surovega masla; lojavost mesa
♦ med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi; seboreja
SSKJ
nènormálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem
// duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti
    nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek
SSKJ
obstipácija -e ž (á) med. nenormalno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje: obstipacijo je povzročila neprimerna prehrana
SSKJ
otrdína -e ž (í) med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu: imeti neznatno otrdino na roki; otrdina v desni dojki
SSKJ
perseverácija -e ž (á) 
  1. 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija
  2. 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije
SSKJ
pigméjec -jca m (ẹ̑) 
  1. 1. antr. pripadnik črne rase majhne rasti, ki živi zlasti v centralni Afriki: pigmejci se preživljajo zlasti z lovom
  2. 2. knjiž. človek nenormalno majhne rasti; pritlikavec: bil je čokat pigmejec; pren. duhovni, politični pigmejci
SSKJ
presnávljanje -a s (á) 
  1. 1. glagolnik od presnavljati: presnavljanje hranilnih snovi / družbeno presnavljanje; presnavljanje kulturnega življenja
  2. 2. biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati presnavljanje; nenormalno presnavljanje; nepravilnosti v presnavljanju
SSKJ
prirastlína in priraslína -e ž (í) med. kar se bolezensko, nenormalno priraste: črevesna, srčna prirastlina
SSKJ
pritlíkav -a -o prid. (í) ki je nenormalno majhne rasti: pritlikav človek; pritlikava ženska / pritlikavo drevje, grmovje / pritlikava rast
// ekspr. zelo majhen: ti si preveč pritlikav, nisi za to delo
● knjiž. pritlikavo mišljenje, ravnanje nepomembno
♦ bot. pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje
SSKJ
pritlíkavec -vca m (í) 
  1. 1. človek nenormalno majhne rasti: bil je droben pritlikavec; nastop pritlikavcev v cirkusu
    // ekspr. zelo majhen človek: med visokimi košarkarji je on pravi pritlikavec; poleg korenjakov je prišlo tudi nekaj pritlikavcev / kako je nabrit, ta naš pritlikavec otrok; pren. duševni, politični pritlikavec
  2. 2. ekspr. kar je majhno sploh: rastlinski, živalski pritlikavci / ob njem so bila vsa druga letala pravi pritlikavci
SSKJ
ríbji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske
// ribja hrana hrana za ribe
// ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš
    ríbje prisl.: ribje hladna ženska; po ribje je lovila zrak; po ribje odpirati usta molče
Število zadetkov: 37