- 1. redko delati kaj neobčutljivo, brezčutno; mrtviti: mraz ga je mrtvičil
♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov; mrtviti - 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: razmere ga tesnijo in mrtvičijo
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: protislovja mrtvičijo dejavnost organizacije; mrtvičiti osvobodilno gibanje - 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtvičiti čutnost, telesnost
- mrtvíčiti se
- 1. ekspr. mučiti se, trpinčiti se: mrtvičil se je v neodločnosti
- 2. rel. spokorno živeti, zatajevati se: v samostanu se je več let najstrožje mrtvičil