Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Citiranje Svetega pisma in dvojna pisna norma

Zanima me, zakaj je pri citiranju Svetega pisma med vrsticami v pomenu 'od do' stični vezaj in ne pomišljaj (npr. Jn 3,16-17 in ne Jn 3,16–17). V navodilih Teološke fakultete UL se stični pomišljaj navaja samo pri citiranju več poglavij (npr. Jn 3–6 v pomenu tretje do šesto poglavje Evangelija po Janezu).

Botanika
čarôvniška mêtla -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
čémbalo2 čémbala samostalnik srednjega spola [čémbalo]
    glasbilo s tipkami, pri katerem ob pritisku na tipko jeziček brenkne struno; SINONIMI: čembalo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. cymbalum, glej ↑cimbale - več ...
Celotno geslo Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
SSKJ²
diarêja -e ž (ȇ)
med. neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata; driska: ima močno diarejo
SSKJ²
dríska -e ž (ȋ)
1. neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko
2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna
SSKJ²
híperaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. med. ki kaže neobičajno zvečano aktivnost, zlasti telesno: hiperaktiven otrok / hiperaktivna motnja; hiperaktivno vedenje
2. zelo, pretirano aktiven: generacija hiperaktivnih modnih ustvarjalcev
SSKJ²
híperaktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. med. neobičajno zvečana aktivnost, zlasti telesna: nekatere snovi lahko povzročajo hiperaktivnost; otrok s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo; nespečnost, razdražljivost in hiperaktivnost
2. visoka, pretirana aktivnost: spodbujati hiperaktivnost pri delu; skupina je uspela s trdim delom in koncertno hiperaktivnostjo
Jezikovna
Kako se sklanja kraj »Svetega Petra Hrib«?

Slučajno sem naletel na kraj Svetega Petra Hrib, ko sem brskal po spletu, in sem se vprašal, kako za vraga bi se sklanjalo to, nekoliko neobičajno ime. Če bi bila beseda Hrib na začetku imena, ne bi bilo dileme, tako pa ... Kako se torej sklanja?

SSKJ²
líjavica in lijávica -e ž (ī; ȃ)
1. star. ploha, naliv: v hudi lijavici je zgrešil pot; ta novica je delovala kot mrzla lijavica
2. med. neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata; driska: ustaviti lijavico s čajem
Botanika
metatopíja -e ž
Jezikovna
Nagovor v pismu: ime izpišemo ali ne?

Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.

Jezikovna
Napačna stavčna intonacija

Zanima me, kako v stroki poimenujemo "napako", ki jo storijo bralci oziroma govorci z napačno, neobičajno intonacijo. Ker ne znam razložiti drugače, kot primer omenjam voditelja TV Dnevnika Igorja Koresa, ki glasovno čudno zaključuje povedi, skoraj vse novinarke oddaje Preverjeno na POT TV, ki v besedilu z glasom nenavadno poudarjajo (za poslušalca brez logike izbrane) besede, že pred časom pa je bila kritik deležna voditeljica Petra Kerčmar, ki »ni brala pik«, kot smo temu rekli.

Skratka, časi Nataše Dolenc, Ajde Kalan in njunih učencev so na žalost nepreklicno minili, mene pa zanima, kako se strokovno izraziti, če želiš povedati, da nekdo ne zna ali ne želi govoriti v skladu s pravili, ki se jih sicer z glasnim branjem (na)učimo že v osnovni šoli.

SSKJ²
nèobičájen -jna -o prid.(ȅ-ȃ)
nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost
    nèobičájno prisl.:
    neobičajno nizka cena
Pravopis
nèobičájno1 nač. prisl. (ȅȃ) nenavadno: ~ nizka cena
Pravopis
nèobičájno2 povdk. (ȅȃ) ~ je bilo, da ni telefoniral nenavadno
Celotno geslo Sinonimni
nèobičájno prisl.
GLEJ SINONIM: nenavadno
Pravo
nèobičájno nízka ponúdba -- -e -e ž
SSKJ²
obstipácija -e ž (á)
med. neobičajno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje: obstipacijo je povzročila neprimerna prehrana
Jezikovna
Opuščanje rodilnika pri zaimku »vse«

Zanima me, če je res po novem dovoljeno opustiti zlog pri rodilniku, konkreten primer, da rečeš V trgovini ne dobiš vedno vse, kar hočeš namesto V trgovini ne dobiš vedno vsega, kar hočeš? Trditev je postavila oseba, ki se spozna na te stvari, pa vendar se mi zdi neobičajno in me resnično zanima, kako je s tem.

Število zadetkov: 42