Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
bábji -a -e (ȃ) slabš.: ~a radovednost |ženska|; ~a vera |praznoverje|; ~e vedenje |nemožato|; nevtr. ~e poletje |sončen začetek jeseni|
po bábje nač. prisl. zv. (ȃ) slabš.: ~ ~ ravnati |slabo, neodločno|; ~ ~ radoveden |žensko, kot ženska|
Pravopis
cágavo nač. prisl. (á) neknj. ljud. neodločno, malodušno
SSKJ²
izmencáti -ám tudi zmencáti -ám [izməncati; zməncati] dov. (á ȃ)
1. z mencanjem, drgnjenjem spraviti kaj iz česa: izmencati umazanijo iz perila / izmencati si pesek, ekspr. spanje iz oči
2. ekspr. omahljivo, neodločno reči, povedati: v zadregi je izmencal opravičilo; pa naj bo, je izmencal / ali boš že izmencal rekel, povedal; prim. zmencati
Pravopis
izmencáti -ám [mə] dov. izmencánje; drugo gl. mencati (á ȃ) kaj iz česa ~ umazanijo iz perila; poud. ~ opravičilo |omahljivo, neodločno povedati|
Celotno geslo Vezljivostni G
lovíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj namensko premikati se za kom/čim
Otroci so se /s palicami/ lovili za piščanci (po dvorišču).
2.
kdo/kaj omejeno premikati se okoli/okrog koga/česa / v/za/na/med koga/kaj / kam
Otrok se je lovil okoli očetovega pasu /kot klop/.
3.
kdo/kaj ohranjati normalno lego
(Na ledu) se je lovil.
4.
v zvezi s sapa, veter kaj premikati se v koga/kaj / kam
Veter se (ji) je lovil v lase in krilo.
5.
kdo/kaj neodločno ravnati pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Mlad umetnik se pri delu še lovi.
6.
kaj nahajati se pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Na stropu se /v različnih odtenkih/ lovi svetloba.
7.
iz narodopisja kdo vzajemno iskati se z izštevalnico
Otroci se radi lovijo.
Pravopis
mencávo [mə] nač. prisl. (á) poud. |neodločno, omahljivo|: ~ govoriti
SSKJ²
mevžáti -ám tudi mévžati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑)
nar. dolenjsko neodločno, boječe govoriti: ne mevžaj toliko, ampak hitro povej
Pravopis
mláhavo in mlahávo nač. prisl. (á; á) Roka mu je ~ visela ob telesu; poud. ~ govoriti |brezvoljno, neodločno|
SSKJ²
nèodlóčen2 -čna -o prid.(ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom
    nèodlóčno prisl.:
    neodločno odgovoriti
Pravopis
nèodlóčno nač. prisl. (ȅọ́) ~ odgovarjati
Celotno geslo Sinonimni
nèodlóčno nač. prisl.
izraža, da je v dejanju, stanju odsotna močna volja, trdnost v odločitvah
SINONIMI:
cagavo, negotovo, ekspr. mečkavo, ekspr. mencavo, ekspr. mevžasto, ekspr. mlahavo, knj.izroč. nesmelo, ekspr. obotavljavo, ekspr. obotavljivo, ekspr. omahljivo, ekspr. slabotno
GLEJ ŠE: odločno
Pravopis
nèsmélo nač. prisl. (ȅẹ́) neobč. nesamozavestno, neodločno: ~ odgovoriti, vprašati
SSKJ²
níti1 člen. (ȋ)
1. krepi zanikanje
a) s poudarjenim izključevanjem: niti dvajset let ni star; o tem se mu niti ne sanja; niti ne zmeni se zanjo / niti minuto se ni obotavljal; niti najmanj ne dvomim, da je to res; na nebu ni niti oblačka; ne zaspi niti za hip; elipt. o tem niti besedice več
b) z izključevanjem pričakovanega: niti ta izjava ga ni prepričala; blede se mu, da niti matere ne spozna; besede narodnost niti francoska revolucija ne pozna
2. pog., v zvezi niti ne izraža neodločno zanikanje: ali je sin dober dijak? Niti ne, takole srednji; utrujen si, kajne? Niti ne, sem vajen hoje
● ekspr. vse sem mu dal, pa niti hvala ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. niti za las ne bom popustil prav nič
Pravopis
oklevajóče prisl. nač. (ọ́) neobč. ~ pritrjevati neodločno, obotavljivo
SSKJ²
omahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: glede tega omahuje; niti za trenutek ni omahovala; omahovati med lažjo in resnico; omahuje, ali naj odpošlje pismo
2. knjiž. omagovati, pešati: pod težo bremena ji roka omahuje / moči so nam omahovale, bili smo izčrpani / nasprotniki že omahujejo postajajo manj napadalni
3. knjiž. počasi, s težavo hoditi: bataljon je omahoval proti taborišču
● knjiž. ponekod izgovor, naglas omahuje se pojavlja v različnih oblikah, na različnih mestih; ekspr. korak mu omahuje hodi neodločno, negotovo
    omahováje stil. omahujé:
    omahovaje je krenil proti kaznilniškemu zidu
    omahujóč -a -e:
    omahujoč je stopila k oknu; omahujoči koraki
Celotno geslo Sinonimni
povédati povém dov.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani
SINONIMI:
ekspr. čivkniti, ekspr. črhniti, slabš. čvekniti, slabš. golsniti, ekspr. imenovati, slabš. izbevskati, ekspr. izbrusiti2, slabš. izčeljustati, ekspr. izdati1, knj.izroč. izgovoriti, ekspr. izpeti, star. izpovedati, ekspr. izpridigati, slabš. nadrdrati, ekspr. nadrobiti, slabš. nagobezdati, slabš. naklatiti, slabš. naklepati1, ekspr. namleti, ekspr. napeti2, star. napovedati, ekspr. odbrenkati, ekspr. odpridigati, slabš. počvekati, ekspr. poklepetati, zastar. pripovedati1, star. razpovedati, ekspr. reči, ekspr. referirati, pog. servirati, slabš. sklatiti, slabš. sklobasati, slabš. začvekati, slabš. zaklobasati, ekspr. zapeti2, star. žugniti
GLEJ ŠE SINONIM: izraziti2, reči
GLEJ ŠE: odgovoriti, ponoviti, gotovo3, paziti se, res2
Celotno geslo Sinonimni
rêči rêčem dov.
1.
kaj izraziti misel z govorjenjem
SINONIMI:
izreči, slabš. blekniti, nar. čmrkniti, ekspr. črhniti, slabš. čvekniti, knj.izroč. dejati1, star. deti2, ekspr. golsniti, knj.izroč. izgovoriti, knj.izroč. izustiti, pog. kihniti, nizk. kokodajsniti, nizk. krakniti, ekspr. krkniti, slabš. kvakniti, slabš. mukniti, slabš. muksniti, ekspr. piskniti, ekspr. pisniti, redk. poreči, ekspr. povedati, ekspr. praviti, slabš. sklatiti, ekspr. zapridigati, star. žugniti
2.
komu uporabiti za koga ali kaj poimenovanje, kot ga izraža dopolnilo
SINONIMI:
praviti, knj.izroč. imenovati, knj.izroč. poimenovati
GLEJ ŠE SINONIM: dodati, imenovati, izgovoriti, izraziti2, oglašati se, povedati, praviti, praviti, pripomniti, prositi, spregovoriti, ukazati, zatrditi1
GLEJ ŠE: odgovoriti, ponoviti, poročiti se, posloviti se, posloviti se, posredovati, priporočiti, pritrditi, pritrditi, upreti se, upreti se, zahvaliti se, paziti se, res2
Pravopis
šlévasto nač. prisl. (ẹ̑) slabš. ~ se obnašati |neodločno, bojazljivo|
Pravopis
zakímati -am dov. zakímanje (ȋ) neodločno ~; poud. ~ na kavču |zadremati, zaspati|
SSKJ²
zamečkáti -ám [zaməčkati tudi zamečkati] dov. (á ȃ)
1. slabš. s počasnim urejanjem česa povzročiti, da se čemu ne posveča več pozornost: vse so nekako zamečkali
2. slabš. s počasnim, nestrokovnim delom povzročiti pri kom slabe posledice: bolnika so zamečkali
3. ekspr. počasi, neodločno reči, povedati: v odgovor je nekaj zamečkal / no prav, je zamečkal
Število zadetkov: 21