Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nèpokójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
knjiž. nemiren: nepokojni mladi ljudje / postajal je vedno bolj nepokojen / človek nepokojnega duha / nepokojno morje
    nèpokójno prisl.:
    oči so nepokojno gledale proti vratom

Slovenski pravopis

Pravopis
nèpokójno nač. prisl. (ȅọ́/ọ̑) neobč. nemirno: ~ se ozirati

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
spláhniti 1., -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen (v. der Farbe), Cig., C., Krelj.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nèpokójno prisl. nemirno: Nepokojno vmeni je, Me düſno ſzpoznanye BKM 1789, 193
Prekmurski
spòznanje -a s spoznanje: Zpoznanye etih Doſztojnoſzti Bosji opominati náſz more SM 1747, 33; Po právdi je ſzpoznanye grejha KŠ 1754, 70; geto, ali [je] ſzpoznanye KŠ 1771, 517; ſzvedocſilo bode vsze düsno ſzpoznanye KM 1783, 285; Nepokojno vmeni je, Me dusno ſzpoznanye BKM 1789, 193; Bôga ſzpoznanye BRM 1823, VII; Szpoznanye Bôga KAJ 1848, VI; za volio velikoucsega ſzpoznanya mojega Goſzpodna SM 1747, 21; Da ſze pa tou brezi právoga ſzpoznanya doprneſzti nemre KŠ 1754, 6b; po Dühi ſze dá tomi drügomi pa rejcs ſzpoznanya KŠ 1771, 514; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie KM 1796, 84; viſzokoſzt, ſtera ſze zvisáva prouti ſzpoznanyi Bo'zemi KŠ 1771, 545; greihom, ſteri nyemi nyegovo Duſno ſzpoznánye vrasüje TF 1715, 36; ino polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; Roditelov, naj deczo na Bogá ſzpoznanye vcsijo KŠ 1754, 220; i dönok na ſzpoznanye iſztine priti ne morejo KŠ 1771, 650; Bo'se, ki nász na tvoje ſzpoznanye opominas KM 1783, 109; Zdr'zi vu náſz tve ſzpoznanye BKM 1789, 4; Pobüdimo naſſa ſzrczá na popolnejse ſzpoznanye KM 1796, 96; Da bi na tvoje szpoznanye Pripelao vsze národe KAJ 1848, 130; ona je li po ſzpoznanyi grejhov, voj k-Kriſztuſi KŠ 1754, 6A; I liki ſzo nej ſtimali za dú'zno Bogá meti vu ſzpoznanyi KŠ 1771, 449; Právo vöro dáj mi, V-tvem ſzvétom ſzpoznanyi BKM 1789, 205; naj ſze napunite ſzpoznanyem voule nyegove KŠ 1771, 603

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
nepokojen pridevnik

PRIMERJAJ: nepokojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
dekla -e (dekla, dejkla) samostalnik ženskega spola
1. navadno v kmečkem okolju stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih opravilih; SODOBNA USTREZNICA: dekla
1.1 pri višjih družbenih slojih stalno najeta ženska za gospodinjska opravila in osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služkinja, služabnica
1.2 ekspresivno ženska, ki je podložna, pokorna komu
2. ženska, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov v bolnišnici; SODOBNA USTREZNICA: strežnica
3. v antiki nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja; SODOBNA USTREZNICA: sužnja
3.1 v Stari zavezi sužnja, ki jo je žena pripeljala s seboj v zakon in je lahko postala njena namestnica, če je bila žena neplodna; SODOBNA USTREZNICA: stranska žena
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
5. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Celotno geslo eSSKJ16
erbati -am dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
Število zadetkov: 8