Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni] ETIMOLOGIJA: čeljust
sankcionírati sankcioníram dovršni in nedovršni glagol [sankcijonírati]
    1. udejanjiti s pravnim pravilom določeno negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
    2. kaznovati koga zaradi kršitve pravil, dogovorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sanktionieren iz frc. sanctionner, iz sankcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ)
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
SSKJ²
anomalíja -e ž (ȋ)
odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija; odpraviti anomalije; tako je prišlo do težkih anomalij; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
 
fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
SSKJ²
ìregulárnost -i ž (ȉ-ȃ)
knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost
SSKJ²
izpodbíjati -am in spodbíjati -am nedov. (í)
1. z udarjanjem, tolčenjem odstranjevati izpod česa: izpodbijati železniške pragove
2. prizadevati si zanikati, ovreči: izpodbijati dokaze; izpodbijati pravico do svobodnega odločanja; izpodbijati zasluge za kaj
// pravn. dokazovati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbijati avtentičnost pisma, upravičenost izplačila, veljavnost pogodbe / izpodbijati odločbo s tožbo
SSKJ²
izpodbíti -bíjem in spodbíti -bíjem dov., izpodbìl in spodbìl (í ȋ)
1. z udarjanjem, tolčenjem odstraniti izpod česa: izpodbiti podstavek; izpodbiti stol / izpodbiti komu nogo, roko; zgrudila se je, kakor bi jo izpodbil; pren., ekspr. izpodbiti temelje državi
2. zanikati, ovreči: izpodbiti dokaz, trditev; tega dejstva ni mogoče izpodbiti
// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbiti avtentičnost pisma, veljavnost pogodbe / izpodbiti oporoko s tožbo / izpodbiti nasprotnika, tožnika
    izpodbít in spodbít -a -o:
    izpodbiti razlogi; sodba je bila s tem dokazom popolnoma izpodbita
SSKJ²
nèpravílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja
// evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe
SSKJ²
ovréči ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ)
1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo / ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili / star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli
// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo
2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla
3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal
    ovŕžen -a -o:
    ovrženi dokazi; ovržena oporoka, trditev

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
izpodbíjan pridevnik
    iz prava za katerega se dokazuje pravna neutemeljenost, nepravilnost, neresničnost 

Slovenski pravopis

Pravopis
abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti
Pravopis
anomálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) nepravilen, izjemen: ~ razvoj okostja
anomálnost -i ž, pojm. (ȃ) nepravilnost, izjemnost
Pravopis
ànormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) nepravilen, nenavaden: ~ razvoj
ànormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ) nepravilnost, nenavadnost
Pravopis
àrítmičen -čna -o (ȁí) Utrip žile je ~ |neenakomeren, nepravilen|
àrítmičnost -i ž, pojm. (ȁí) |neenakomernost, nepravilnost|
Pravopis
nèpravílen -lna -o (ȅȋ) ~ zapis; omilj. ~o sklepanje |napačno, zmotno|
nèpravílni -a -o (ȅȋ) jezikosl. ~ glagol
nèpravílno -ega s, pojm. (ȅȋ) ugotoviti kaj ~ega
nèpravílnost -i ž, pojm. (ȅȋ) ~ postopka; števn., omilj. odkriti ~i na stavbi |napake, pomanjkljivosti|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
nèpravílnost -i ž
GLEJ SINONIM: napaka

Slovar slovenskih frazemov

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
anomalȋja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
Pleteršnik
nepraviłnost, f. die Unregelmäßigkeit, die Uncorrectheit, Cig., Jan., nk.

Gemološki terminološki slovar

Gemologija
bárvni cénter -ega -tra m
Število zadetkov: 24