Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
osláden -dna -o prid. (á)
1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna
// nekoliko sladek: kri ima osladen okus
2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno
3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki
// nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje
    osládno prisl.:
    osladno govoriti
SSKJ²
osladíti -ím dov., osládil (ī í)
1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom
2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami
    oslajèn -êna -o:
    zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi
    ●     knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana
SSKJ²
osórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost osornega človeka: njegova osornost jo je preplašila / fantov obraz je izražal osornost / ni vajen take osornosti osornega vedenja, ravnanja
● zastar. osornost vremena mu je kvarila dobro voljo neprijetno, pusto vreme
SSKJ²
oteževáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj bolj naporno, težavno: dim jim je oteževal dihanje / valovi otežujejo plovbo; sneg je oteževal promet / pomanjkanje gradiva otežuje proučevanje
// delati kaj bolj zapleteno: predpisi so oteževali poslovanje, sodelovanje / tako ravnanje otežuje medsebojne odnose
// delati kaj bolj neprijetno, bolj hudo: oteževati komu življenje
● misel na sina ji otežuje srce jo žalosti, vznemirja
SSKJ²
otežíti -ím dov., tudi otéži; otéžil (ī í)
1. narediti kaj bolj naporno, težavno: slabo vreme jim je otežilo pot / sneg je otežil promet
♦ šport. otežiti gibalno vajo
// narediti kaj bolj zapleteno: otežiti izdajanje knjig / njihovo stališče nam je otežilo položaj
// narediti kaj bolj neprijetno, bolj hudo: hotela mu je čim bolj otežiti življenje
2. narediti kaj težje; obtežiti: vlaga je les močno otežila
● slovo od doma mu je zelo otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; knjiž. zanosila je in se zelo otežila zredila
    otežèn -êna -o:
    zaradi razburkanega morja je bilo delo reševalcev zelo oteženo
SSKJ²
ovésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z obešanjem česa pokriti, prekriti, navadno v veliki, preveliki meri: prazne stene je ovesil s slikami / sneg je pokril zemljo in ovesil smreke z ivjem
2. ekspr. naložiti, naprtiti: ovesili so mu to neprijetno pravdo
● knjiž. ovesili so ji tatvino pripisali, prisodili
    ovéšen -a -o:
    bila je ovešena z nakitom; drevesa, razkošno ovešena z mladim zelenjem; ekspr. nebo je ovešeno z oblaki
SSKJ²
pêlin -ína m (é í)
1. zdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusa: na vrtu gojijo pelin in tudi žajbelj; dati, namočiti vršiček pelina v vino; grenek kot pelin
2. ekspr. kar je neprijetno, neugodno: v življenju je okusil veliko pelina; ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje / njegove besede so pelin / z oslabljenim pomenom pelin bridkega spomina
SSKJ²
pès psà m (ə̏ ȁ)
1. domača žival zelo raznolikih pasem, zlasti za družbo, čuvanje, lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; vlečni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo za pasjo vprego; pes čuvaj
// samec take živali: pes in psica
2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti
3. v medmetni rabi izraža
a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel
b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel
4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba
● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; gled. žarg. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
♦ astron. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys
SSKJ²
pések1 -ska m (ẹ́)
drobni, nesprijeti delci kamnin, zlasti kremena: kopati, sejati, voziti pesek; posipavati poledenele ceste, blatne steze s peskom; bel, grob, oster, sipek pesek; ima denarja kot peska / puščavski, rečni pesek / kremenov, marmorni pesek / zrna peska
// nav. ekspr. peščena tla: zvleči čoln na pesek; ležati, sončiti se na pesku; reka je presahnila v pesku / otroci delajo rove v pesek
// geogr., v zvezi živi pesek peščeni delci, navadno v večji količini, ki se zaradi delovanja vetra, vode premikajo z enega mesta na drugo: kraje, polja ogroža živi pesek; zaustaviti živi pesek z nasadi; sipine živega peska / močvirje in živi pesek
● ekspr. njegovo dejanje, govorjenje je samo pesek v oči s svojim dejanjem, govorjenjem si prizadeva prikriti, zamegliti komu resnico, navadno zanj neprijetno; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; knjiž., ekspr. njegova zagnanost se je iztekla v pesek je popustila, izginila; ekspr. tišči glavo v pesek (kot noj) noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; knjiž. svojo filozofijo, svoj načrt gradi na pesku na osnovi, ki ni dovolj zanesljiva, trdna
♦ med. ledvični pesek trde, pesku podobne tvorbe iz snovi, ki so v seču; metal. livarski pesek za izdelavo form, navadno kremenov; mont. tekoči ali živi pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; petr. zlatonosni pesek ki vsebuje zrna, drobce zlata; teh. steklarski pesek kremenov pesek za izdelavo, obdelavo stekla
SSKJ²
pílula -e ž (ȋ)
farm. zdravilo v obliki kroglice, zdravilna kroglica: lekarna izdeluje pilule; pogoltniti, vzeti pilulo; pilule, svečke, tablete / jemati (kontracepcijske) pilule kontracepcijske tablete; uspavalne pilule uspavalne tablete
● ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom
SSKJ²
piskàv -áva -o tudi pískav -a -o prid. (ȁ á; í)
ki zaradi višine, ostrosti zveni neprijetno: piskav zvok trobente; njegov glas je tanek in piskav
    piskávo tudi pískavo prisl.:
    piskavo peti
SSKJ²
podáljšati -am dov. (ȃ)
1. narediti kaj (bolj) dolgo: podaljšati krilo, obleko; podaljšati vrv; sence so se podaljšale / podaljšati potovanje; dan se je podaljšal; življenjska doba se je podaljšala
● ekspr. ko je to slišal, se mu je podaljšal obraz ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, neprijetno presenečenje
♦ jezikosl. osnova, samoglasnik se podaljša
// narediti, povzročiti, da je kaj videti daljše: pokončne črte na obleki postavo podaljšajo
// narediti, da se kaj nadaljuje od določenega kraja, točke: podaljšati cesto do vrha; podaljšati kanalizacijo v sosednjo ulico
2. narediti, da se prvotno določeni datum, do katerega kaj traja, premakne na pozneje: podaljšati rok plačila; podaljšati veljavnost potnega lista, pog. potni list
    podáljšan -a -o:
    podaljšani rokavi; podaljšana življenjska doba
    ●     publ. bil je podaljšana roka te organizacije pomagal je pri uresničevanju njenih namenov, nalog
    ♦     anat. podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo; grad. podaljšana malta malta iz peska, vode, apna in cementa; šol. podaljšano bivanje bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem
SSKJ²
pokóra -e ž (ọ̑)
1. rel. kar je določeno za kršilca božje ali cerkvene zapovedi: čaka ga pokora; naložil mu je hudo pokoro; pridiga o grehu in pokori / delati pokoro
● drži se, kakor bi pokoro delal je nerazpoložen, slabe volje
2. ekspr. kar je za koga neprijetno, mučno: revmatizem je moja pokora / v povedni rabi: pokora je poslušati njegovo večno godrnjanje; pokora je z njim
// kdor povzroča neprijetnosti, težave: že spet prihaja ta pokora / kot psovka zgani se, pokora pijana
SSKJ²
pomečkáti -ám [poməčkati tudi pomečkati] dov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: pomečkati obleko; oblačila so se v kovčku pomečkala; pomečkati si klobuk, krilo
2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: pomečkati borovnice; slive so se pomečkale
3. slabš. izvesti, odigrati na hitro, nenatančno: godbeniki so zadnje takte kar pomečkali / baletka je nekaj gibov kar pomečkala, da je spet ujela ritem
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo povedati: govornik je odgovor na neprijetno vprašanje kar pomečkal
● ekspr. ta nečedni posel hočejo pomečkati prikriti; ekspr. pomečkati si oči pometi
    pomečkán -a -o:
    pomečkan klobuk; pomečkano krilo
SSKJ²
postájati1 -am nedov. (ā)
z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopa
a) s pregibno besedo: postajati grd, lačen, nemiren, star; postajal je popularen, slaven; postajal je zdaj bled, zdaj rdeč prebledeval je in zardeval / njun zakon je postajal neznosen; to vprašanje postaja vse bolj pereče, pomembno; listje postaja uvelo vene; njuno veselje je postajalo vedno večje / postaja čudak, domišljavec / s pogovori sta si postajala bližja; postaja ji domač, ljub; postajali so pozorni nanj
b) z nepregibno besedo: čutil je, da postaja odveč; postajala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postajalo ji je dolgčas; začelo ji je postajati neprijetno, slabo; postaja ga sram, strah; postaja mi žal, da sem šel na pot; brezoseb.: proti jutru postaja hladno; postajalo je jasno, očitno, da tako ne bo šlo več naprej; mraz postaja
SSKJ²
postáti1 -stánem dov. (á ȃ)
z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi
a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil / gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj
b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal
// izraža dosego
c) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati
č) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije
SSKJ²
potláčiti -im, in potlačíti in potláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska spremeni prvotno obliko, položaj: sneg je potlačil rastline; sedel je na škatlo in jo potlačil / potlačiti repo v sodu; potlačiti seno / otroci so potlačili travo pohodili
2. s prislovnim določilom s sunkom, tlačenjem spraviti kam: potlačiti v odprtino šop slame / ekspr.: potlačiti knjigo v torbo, zavitek v žep; v usta si je potlačil velik kos kruha / potlačiti klobuk na glavo; pren. potlačiti kaj v podzavest
3. ekspr. v začetku preprečiti razvoj česa: potlačiti bolečino, dvom, jezo, strah / potlačiti solze / potlačiti upor / zadevo so potlačili prikrili
4. pog., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve; potisniti: še njega so potlačili v komisijo; potlačili so me v neprijetno situacijo / drugi so ga potlačili v to
● ekspr. neuspeh ga je potlačil potrl, pobil
    potláčen -a -o:
    pes s potlačenim gobcem; nositi potlačen klobuk; potlačen nos širok, z malo izstopajočo nosno kostjo; domov je prišel ves potlačen; potlačena jeza; potlačena trava; prisl.: potlačeno govoriti
SSKJ²
predíren -rna -o prid. (ī)
1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast
2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje
3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi
4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči
5. ekspr. hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina
6. knjiž. prodoren: prediren mislec
    predírno prisl.:
    predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster
SSKJ²
predirljív -a -o prid. (ī í)
1. močen in neprijetno visok: predirljiv glas, klic, krik, žvižg; predirljivo zvonjenje / predirljiv zvonec
2. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga: gledati s predirljivim pogledom; predirljive oči
● ekspr. predirljiv mraz hud, oster
    predirljívo prisl.:
    predirljivo jo je gledal; telefon je predirljivo zazvonil
SSKJ²
prenikljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. močen in neprijetno visok; predirljiv: prenikljiv žvižg
    prenikljívo prisl.:
    prenikljivo je pozvonilo
Število zadetkov: 320