Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravo
dôbra upráva -e -e ž
Jezikovna
Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih

Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.

Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:

  • V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
  • V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
  • Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
  • Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
  • Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
  • Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
  • Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
  • Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
  • To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
  • Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
  • Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
  • Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
  • Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).

Pravo
izločítev držávnega tožílca -tve -- -- ž
Celotno geslo Frazemi
kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše, bíti za v kòš, dajáti v ísti kòš, dáti kóga pod kòš, dáti kóga v kòš, dáti v ísti kòš, končáti v kôšu, metánje v ísti kòš, metáti kàj v kòš, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti vsè v èn kòš, ne bíti [šè] za v kòš, nedólžen kot Láhov kòš, rómati v kòš, správiti v ísti kòš, tó ne gré v kòš kómu, vréči kàj v kòš, vréči kóga/kàj v ísti kòš, vréči vsè v èn kòš
Celotno geslo Sprotni
moderíranje samostalnik srednjega spola
    1. vodenje poteka srečanj, razprav, navadno s strnjenim podajanjem bistvenih poudarkov sodelujočih in njihovim usmerjanjem h konstruktivnim rešitvam 
      1.1 vodenje oddaje, prireditve v vlogi njenega soustvarjalca  
    2. preverjanje skladnosti prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarjanje na vprašanja uporabnikov 
Davki
načêlo zakonítosti -a -- s
Pravopis
nèpristránsko nač. prisl. (ȅá) ~ pisati o zadevi
Pravopis
nevtrálno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ razsojati nepristransko
Pravopis
objektívno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) govoriti, soditi ~ nepristransko, pravično; biti ~ kriv
Pravopis
obveščèn -êna -o tudi obvéščen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) nepristransko ~ kupec; biti ~; obveščen o kom/čem biti dobro ~ ~ vsem
obveščêni -a -o tudi obvéščeni -a -o (é; ẹ́) publ. izvedeti kaj iz dobro ~ih krogov |od pristojnih ljudi|
obveščêni -ega tudi obvéščeni -ega m, člov. (é; ẹ́) izvedeti kaj od ~a
obveščênost -i tudi obvéščenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)
Pravo
pogódba o kontróli blagá in storítev -e -- -- -- -- -- ž
Pravo
pravíca do sódnega várstva -e -- -- -- ž
SSKJ²
pravobranílec -lca [pravobraniu̯ca in pravobranilca] m (ȋ)
pravn., v zvezah: javni pravobranilec predstavnik javnega pravobranilstva; državni pravobranilec predstavnik državnega pravobranilstva; generalni pravobranilec član Sodišča Evropske unije, ki poda nepristransko in neodvisno pravno mnenje o predloženi stvari; družbeni pravobranilec samoupravljanja v socializmu organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine
SSKJ²
pravobranílka -e [pravobraniu̯ka in pravobranilka] ž (ȋ)
pravn., v zvezah: javna pravobranilka predstavnica javnega pravobranilstva; državna pravobranilka predstavnica državnega pravobranilstva; generalna pravobranilka članica Sodišča Evropske unije, ki poda nepristransko in neodvisno pravno mnenje o predloženi stvari; družbena pravobranilka samoupravljanja v socializmu predstavnica družbenega pravobranilstva, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva pravic delovnih ljudi in družbene lastnine
SSKJ²
pričevánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pričevati: oprostili so ga pričevanja
// kar kdo pove kot priča na sodišču: izpodbiti pričevanje; neoporečno, nepristransko pričevanje
♦ pravn. krivo pričevanje
// kar kdo pove kot priča, poznavalec česa: izpovedi in pričevanja sodobnikov; pričevanja o pisateljevem otroštvu
2. kar kaj kaže, osvetljuje: ta knjiga je pomembno pričevanje o življenju naših ljudi; pisana pričevanja o domačem gledališču / za to nimamo zanesljivih pričevanj dokazov
Pravo
sodníška fúnkcija -e -e ž
Celotno geslo Frazemi
stvár Frazemi s sestavino stvár:
imenovánje stvarí s právim iménom, imenováti stvarí s právim iménom, poimenovánje stvarí s právim iménom, poimenováti stvarí s právim iménom, postáviti stvarí na právo mésto, vsáka stvár imá svôje mêje
Število zadetkov: 17