Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola
1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje
2. zmota, napaka
3. nespametno, nerazsodno govorjenje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih
SSKJ²
blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. star. kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo
    blaznèč -éča -e:
    blazneča ženska
Pravopis
blêsti blêdem nedov. -i -íte, -óč; blêdel -dla tudi blédel blêdla, star. blèl blêla, bledèn -êna; bledênje; (blèst/blêst) (é) Bolnik ~e; blesti kaj ~ nerazumljive reči; blesti o kom/čem ~ ~ bojih
blêsti se blêde se (é) komu Vso noč se mu je bledlo; poud. Ali se ti ~e |Nerazsodno ravnaš, govoriš|; blesti se komu o kom/čem Bledlo se mu je o smrti
Pravopis
brezúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ duševni bolnik; poud.: ~ strah |zelo velik|; ~o ravnanje |nespametno, nerazsodno|
brezúmnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Pravopis
brezúmno prisl. -ej(š)e (ú/ȗ; ú/ȗ) nač., poud. ~ govoriti |nespametno, nerazsodno|; mer., poud. ~ ljubosumen |zelo, močno|
Celotno geslo Vezljivostni G
drégati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj besedno usmerjati se na koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ drega vanje /, da se kar bliska.
Celotno geslo Vezljivostni G
drézati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo vsiljivo spraševati, ogovarjati koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ je drezal vanj /, da mu je na koncu vse povedal.
SSKJ²
histeríja -e ž (ȋ)
1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije
2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija
● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
Celotno geslo Etimološki
histerȋja -e ž
Pravopis
histerizírati -am nedov. -ajóč; histerizíranje (ȋ) poud. |neuravnovešeno, nerazsodno se vesti|
SSKJ²
mêsti2 mêdem tudi mésti médem nedov., mêdel in médel mêdla tudi médel médla, stil. mèl mêla tudi méla (é; ẹ́)
povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: ti klici so ga še bolj medli; vznemirja se in se mede / to jim mede pojme o pravičnosti; misli se mu medejo
    mêsti se tudi mésti se
    1. zastar. biti, pojavljati se skupaj, istočasno; mešati se: žalost in srd sta se medla v njegovem srcu
    2. s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: bruha in mede se ji; star. mede se mu v glavi
    3. nar., s prislovnim določilom biti, zadrževati se: kar naprej se mede v kuhinji / ljudje so se medli na polju
    ●     ekspr. noge so se mu medle hodil je z neenakomernimi, opotekajočimi se koraki; ekspr. kaj se ti mede? zelo nespametno, nerazsodno delaš, govoriš; ekspr. vse to se mu je medlo po glavi o vsem tem je mislil, premišljal
SSKJ²
nèrazsóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni razsoden: nerazsoden človek; očitali so mu, da so njegovi spisi preračunani na okus nerazsodne množice / nerazsodno ravnanje
Pravopis
nèrazsódno nač. prisl. (ȅọ́) ~ kriviti koga
Celotno geslo Sinonimni
nèrazsódno prisl.
GLEJ ŠE: razsodno
SSKJ²
nètrézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
evfem. pijan: netrezni fantje so se majali po cesti; večkrat je netrezen
● knjiž. netrezno dejanje nepremišljeno, nerazsodno
SSKJ²
noréti -ím nedov., nôrel (ẹ́ í)
1. pog. kazati znake duševne bolezni: bolnik spet nori / njena babica je norela in v bolnišnici tudi umrla
2. ekspr. nespametno, neumno se vesti: v pustnem času vse nori; stari in mladi so začeli noreti; pren. zima je letos dolgo norela
3. ekspr. burno izražati svoja čustva: noreti od navdušenja, veselja / noreti nad kom
// kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: na stara leta je začel noreti
// v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: vsa dekleta so norela za njim; že dolgo nori za njo
// v zvezi z za biti zelo navdušen nad čim: otroci norijo za lutkami; mladina nori za popevkami / za tem pevcem vsi norijo
4. ekspr. divje, razposajeno tekati sem ter tja: dekletce nori po travi; cel dan je norel z otroki po hiši
// zelo hitro se premikati: nič ne bom norel, lepo počasi bom šel; kam tako noriš
● ekspr. ne nori ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; ekspr. to bo norel, ko bo izvedel zelo bo razburjen
Pravopis
nôro nač. prisl. (ó) poud.: ~ vpiti, razgrajati |nespametno, nerazsodno|; ~ zaljubljen |zelo|
Celotno geslo Kostelski
obdivjati ► ȯbˈdivjat -an in ȯˈdivjat -an dov.
Pravopis
obnoréti -ím dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) poud. Vsi so čisto obnoreli |postali nespametni, nerazsodni|; poud. obnoreti koga Vsako žensko hoče ~ |narediti nespametno, nerazsodno|
SSKJ²
obnoríti -ím dov., obnóril (ī í)
ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna: ljudje so ga čisto obnorili; obnorili so jo, da še spati ni mogla / s svojo lepoto obnori vsakega / jeza obnori človeka
Število zadetkov: 38