Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača
šaljivo, duhovito izražena misel: smejati se dovtipom; delati, pripovedovati dovtipe; napravil je slab dovtip; ekspr. stresali, zbijali so dovtipe na njegov račun; cenen, neslan, robat dovtip; dovtip v komediji
● pog. ta dovtip ima že brado je star
1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto
● ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela
2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno
// neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano
- nesláno prisl.:
neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega