Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brbljáč -a m (á)
ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača
SSKJ²
dovtíp -a m (ȋ)
šaljivo, duhovito izražena misel: smejati se dovtipom; delati, pripovedovati dovtipe; napravil je slab dovtip; ekspr. stresali, zbijali so dovtipe na njegov račun; cenen, neslan, robat dovtip; dovtip v komediji
● pog. ta dovtip ima že brado je star
SSKJ²
nèslán1 -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á)
nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera
SSKJ²
neslán2 -a -o prid. (ȃ ā)
1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto
● ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela
2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno
// neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano
    nesláno prisl.:
    neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega

Slovenski pravopis

Pravopis
brbljáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko, prazno govori| neslan ~
brbljáčka -e ž, člov. (á) slabš.
brbljáčev -a -o (á) slabš.
Pravopis
nèslán -a -o (ȅȃ ȅá ȅá)
nèsláni -a -o (ȅá) slana in ~a jezera
nèslánost -i ž, pojm. (ȅá)
Pravopis
neslán -a -o (ȃ á á; ȃ) ~ kruh; slabš.: ~ človek |zoprn, neprijeten|; ~ domislek |neduhovit|; ~a šala |neprimerna, nespodobna|; ~o govorjenje |neumno, vsebinsko prazno|
nesláno -ega s, pojm. (á; ȃ) slabš. reči kaj ~ega |neumnega, vsebinsko praznega|
neslánost -i ž, pojm. (á; ȃ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
neslán -a -o prid.
GLEJ SINONIM: zoprn

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
črevó Frazemi s sestavino črevó:
pót se vléče kot kúrja čréva, vléči se kot kúrja čréva

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
absȗrd -a m
Celotno geslo Etimološki
prẹ́sen -sna prid.
Celotno geslo Etimološki
slȃn slána prid.
Celotno geslo Etimološki
šlẹ́va -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
mȋł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.-Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
Pleteršnik
neslȃn, -slána, adj. 1) ungesalzen; neslana jed; še neslanega kropa nisi vreden; — 2) abgeschmackt, fade; neslane besede; neslano govoriti; neslan človek.
Pleteršnik
plígək, -hka, adj. (pravilna oblika za plihek, plehek) = neslan, pust, slab, prazen (govoreč o človeku in o drugih stvareh), Notr.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
skoporìt, -ríta, adj. = skop; Privoščila skoporita Komaj bo ti sok neslan, Preš.
Pleteršnik
sọ̑k 1., sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.-Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.-C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.-Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.-C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nesláni -a -o prid. neslan: csi pa ſzou neſzlána bode, vkom jo oſzolite KŠ 1771, 132

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
neslanec [neslánǝc] samostalnik moškega spola

aboten, neslan človek

Število zadetkov: 28