Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
absȗrd -a m
SSKJ²
brbljáč -a m (á)
ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača
Pravopis
brbljáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko, prazno govori| neslan ~
brbljáčka -e ž, člov. (á) slabš.
brbljáčev -a -o (á) slabš.
Celotno geslo Frazemi
črevó Frazemi s sestavino črevó:
pót se vléče kot kúrja čréva, vléči se kot kúrja čréva
SSKJ²
dovtíp -a m (ȋ)
šaljivo, duhovito izražena misel: smejati se dovtipom; delati, pripovedovati dovtipe; napravil je slab dovtip; ekspr. stresali, zbijali so dovtipe na njegov račun; cenen, neslan, robat dovtip; dovtip v komediji
● pog. ta dovtip ima že brado je star
Pleteršnik
mȋł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.-Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
Vorenc
mrkak prid., F4, exosus, -a, -um, oſtuden, gnuſſen, merkák; odiosus, -a, -um, ſovraṡhliu, merkák, oſtuden, naſtoren, kateri ſe omerṡi; perodiosus, -a, -um, cilú merkák inu oſtuden, ali ſovraṡhen; subinsulsus, -a, -um, enu malu neſlán, norzhaſt, merkák
Vorenc
neljuden prid., F7, acharis, -is, neprietin, groob, neludin zhlovik; inhumanus, -a, -um, neluden, odluden, nezhlovéṡki; insulsus, -a, -um, neſlán, neluden, neprieten; morosus, -a, -um, oſtuden, neluden, ſitin; submorosus, -a, -um, neprietin, inu en deil ſovraṡhin, enu malu neludin; tetricus, -a, -um, klavorin, neludin; trico, -onis, en tak klaverni zhlovik, kateri ſe ne more k'ſmeihu perpraviti, ſvoje glavè, neludin, nevolin, nevolán, prepiravṡki
Vorenc
neprijeten prid., F5, acharis, -is, neprietin, groob, neludin zhlovik; acharus, neprietin, oſtuden; ingratus, -a, -um, nehvalèṡhen, neprieten, nelublen, nehvaleṡhnik; insusus, -a, -um, neſlán, neluden, neprieten; submorosus, -a, -um, neprietin, inu en deil ſovraṡhin, enu malu neludin
SSKJ²
nèslán1 -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á)
nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera
SSKJ²
neslán2 -a -o prid. (ȃ ā)
1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto
● ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela
2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno
// neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano
    nesláno prisl.:
    neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
Pravopis
nèslán -a -o (ȅȃ ȅá ȅá)
nèsláni -a -o (ȅá) slana in ~a jezera
nèslánost -i ž, pojm. (ȅá)
Pravopis
neslán -a -o (ȃ á á; ȃ) ~ kruh; slabš.: ~ človek |zoprn, neprijeten|; ~ domislek |neduhovit|; ~a šala |neprimerna, nespodobna|; ~o govorjenje |neumno, vsebinsko prazno|
nesláno -ega s, pojm. (á; ȃ) slabš. reči kaj ~ega |neumnega, vsebinsko praznega|
neslánost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
neslán -a -o prid.
GLEJ SINONIM: zoprn
Pleteršnik
neslȃn, -slána, adj. 1) ungesalzen; neslana jed; še neslanega kropa nisi vreden; — 2) abgeschmackt, fade; neslane besede; neslano govoriti; neslan človek.
Vorenc
neslan prid., F2, insulsus, -a, -um, neſlán, neluden, neprieten; subinsulsus, -a, -um, enu malu neſlán, norzhaſt, merkák
Svetokriški
neslan -a prid. neslan: voda je nashe pytje, inu kakuſhna nesabelena shpisha, inu neslana im. ed. ž je nashe shivejne (I/1, 43) ǀ shupa je neslana im. ed. ž, prata ſeshgana (V, 42) ǀ s'eno ſamo neſlano or. ed. ž shupo 24. urr sadobru vſame (I/1, 137)
Celotno geslo Kostelski
neslan ► ˈneslaːn nesˈlaːna -ȯ prid.
Celotno geslo Pohlin
neslanec [neslánǝc] samostalnik moškega spola

aboten, neslan človek

Prekmurski
nesláni -a -o prid. neslan: csi pa ſzou neſzlána bode, vkom jo oſzolite KŠ 1771, 132
Število zadetkov: 28