Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kvánta -e ž (ȃ)
1. ekspr. prostaška, nespodobna šala: rad pripoveduje kvante; naslajati se ob kvantah; gostilniška, grda kvanta / nehaj že s svojimi kvantami
// zastar. prostaška, nespodobna pesem: brunda, poje umazano kvanto
2. čenča: ne verjemi tem kvantam; za kvante se ne meni
SSKJ²
risaríja -e ž (ȋ)
ekspr. risba: krasiti začetne črke z risarijami; nespodobna risarija na steni / na tehniških šolah je veliko risarije risanja
SSKJ²
straníščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stranišče: straniščno okno / straniščni papir toaletni papir; straniščna deska; straniščna školjka
● slabš. straniščna poezija nespodobna, prostaška

Slovenski pravopis

Pravopis
kosmàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~a žival; poud.: ~a laž |velika, očitna|; ~a šala |nespodobna, opolzka|; nevtr. biti ~ po prsih
kosmáti -a -o (á) gosp. ~ prejemek; ~a teža
kosmáta -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. povedati marsikatero ~o |nespodobno, opolzko šalo|; kletv. tristo ~ih
kosmátost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
másten -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ kos mesa; poud.: ~ zaslužek |zelo velik, obilen|; ~a šala |nespodobna|; ~a zaušnica |silovita, močna|
mástni -a -o (á) publ. ~i tisk krepki tisk
mástna -e ž, pojm., rod. mn. -ih (á) poud. pripovedovati ~e |nespodobne šale|
mástno -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
mástnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
nemáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud. ~ delavec |neskrben, neprizadeven|; slabš.: ~a beseda |nespodobna|; ~a frizura |neurejena|; ~a ženska |umazana, zanemarjena|
nemárni -ega m, člov. (á) poud. spodbuditi ~ega k delu |lenega delavca|
po nemárnem vzročn. prisl. zv. (á) star. storiti kaj ~ ~ iz nepazljivosti
nemárnost -i ž, pojm. (á) opaziti vsako ~; člov., slabš. Tiste ~i se vsakdo izogiba |nemarnega človeka|; zmer. Vstani, ~
Pravopis
nèokúsen -sna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅú ȅȗ ȅú; ȅú) ~a jed; poud. ~a šala |nespodobna, neprimerna|
nèokúsnost -i ž, pojm. (ȅú)
Pravopis
neslán -a -o (ȃ á á; ȃ) ~ kruh; slabš.: ~ človek |zoprn, neprijeten|; ~ domislek |neduhovit|; ~a šala |neprimerna, nespodobna|; ~o govorjenje |neumno, vsebinsko prazno|
nesláno -ega s, pojm. (á; ȃ) slabš. reči kaj ~ega |neumnega, vsebinsko praznega|
neslánost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Pravopis
premásten -tna -o (á) ~ sir; poud. Ta šala je pa ~a |zelo nespodobna|
premástnost -i ž, pojm. (á)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
afêra -e ž
pozornost vzbujajoča nespodobna zadeva ali dogodek
SINONIMI:
ekspr. aferica, ekspr. istorija, ekspr. storija, neknj. pog. štorija
GLEJ ŠE: dogodek
Celotno geslo Sinonimni
kvánta -e ž
ekspr. prostaška, nespodobna pripovedpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. mastna
GLEJ ŠE SINONIM: izmišljotina

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
hotenje s, libido, neſpodobna hotlivoſt, ṡhela, lúṡht, pohotenîe, hotenje, hotlivoſt, ṡhelje
Vorenc
hotljivost ž, F4, cupido, ṡhela, hotlivoſt; impudentia, neſramoṡhlivoſt, neſramnoſt, hotlivoſt, objeſtnoſt; libido, neſpodobna hotlivoſt, ṡhela, lúṡht, pohotenîe, hotenje, hotlivoſt, ṡhelje
Vorenc
ljubezen ž, F18, affectus, -us, lubéẛan, lubau, ẛhela, luſht, ſarzhnúſt; amor, lubéẛen, priaẛen; captus est amore, je ẛalublen, vnet s'lubeṡanjo; cestus, en pas, ali povai, en pas te lubéſni; charitas, prava lubéẛen eniga zhlovéka pruti drugimu, priaṡnoſt, lubau; dilectio, lubeṡan; diſsimulatus amor, perkrita lubéṡan; erubescendus amor, ſramoṡhliva lubéṡan; foemineus amor, ṡhenṡka lubéṡan; inest in amore fructus, v'lubéṡni je neikai vṡhitka; inordinatus amor, neſpodobna lubéṡan; mulierositas, lubéṡan, inu pegerovanîe k'ṡhenam; pernamanter, s'veliko lubéṡanîo, cilú lubesnivu; popularitas, lubéṡan, inu priaṡnoſt pruti timu folku; reciprocus amor, enaka v'mei ſabo lubéṡan; religio, -onis, vera, duhovni ſtán, Boṡhya ſluṡhba, inu lubéṡan; seraphim, gorezhi v'lubeṡni Boṡhji; Venus, -ris, ena Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti
Vorenc
nespodoben prid., F10, abusus, -sus, neſpodobnu vshivanîe, huda navada, reſvada; hians oratio, enu neſpodobnu, ne prou poſtaulenu govorjenîe; illicitus, -a, -um, neſpodoben, prepovédan; incongruens, -tis, neſpodoben, neperlizhen; inconveniens, -tis, neſpodobin, neenak; indecens, neſpodoben; inordinatus amor, neſpodobna lubéṡan; libidinosè, s'neſpodobno ṡhelo, neſramoṡhlivu; libido, neſpodobna hotlivoſt, ṡhela, lúṡht; luxuriosus, -a, -um, tudi neſramen, lotraſt, neſpodobniga ṡhivénîa
Vorenc
pohotenje s, libido, neſpodobna hotlivoſt, ṡhela, lúṡht, pohotenîe, hotenje, hotlivoſt, ṡhelje
Vorenc
želje ž mn., libido, neſpodobna hotlivoſt, ṡhela, lúṡht, pohotenîe, hotenje, hotlivoſt, ṡhelje

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
delo -a s delo, dejanje: vſe vaſse dellu im. ed., inu skerb je sebstojn ǀ zhe hudu je delu im. ed. lon nebode dobar ǀ aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della rod. ed. ǀ k'obenimu dellu daj. ed. bi ſe nesnala parpravit ǀ per ſvojmu dellu daj. ed. ǀ Gospudu ſe farshmaga dellu tož. ed. suojh hlapzu opraulat ǀ skuſi nashe dellù tož. ed. iszhemo ǀ Slednimu po dellu mest. ed. lon da ǀ ſledni ima oſtati v'ſvojm ſtanu, inu per ſvojm delli mest. ed., inu opravili ǀ Nad katerim nenuznim dellom or. ed. AElianus ſe je zhudil ǀ Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom or. ed., inu s' muio oblosheni ǀ s' dellam or. ed. je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi ǀ nasha della im. mn. pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ Meni ſe sdy de lete ſo dobre, pravizhne della im. mn. ǀ Kateru je sazhetik vſih dobreh del rod. mn. ǀ vera pres dobrih del rod. mn. nemore nam pomagat ǀ veliku dobrih dell rod. mn. doperneſsejo ǀ obeden tadla nenajde tuojm delam daj. mn. ǀ nespodobna della tož. mn. nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali ǀ mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah mest. mn. tega ſvèjta
Svetokriški
doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.
Število zadetkov: 29