Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèspodóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti: nespodoben človek / nespodobne besede; pripovedoval jim je nespodobne šale; nespodobno govorjenje, ravnanje / knjiž. to je bil surov in nespodoben čas hud, težek
    nèspodóbno prisl.:
    nespodobno govoriti, se vesti; sam.: to pa res ni nič nespodobnega
Pravopis
nèspodóben -bna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅọ́) ~ človek
nèspodóbno -ega s, pojm. (ȅọ́) reči kaj ~ega
nèspodóbnost -i ž, pojm. (ȅọ́) ~ govorjenja; števn. govoriti ~i
Celotno geslo Sinonimni
nèspodóben -bna -o prid.
ki ni v skladu z moralnimi, družabnimi pravili
SINONIMI:
nedostojen, ekspr. debel, knj.izroč. frivolen, ekspr. govnaški, ekspr. grd, ekspr. kosmat, knj.izroč. lasciven, ekspr. masten, knj.izroč. nečeden1, ekspr. neokusen, evfem. neprimeren1, zastar. nepristojen, knj.izroč. nesnažen, nar. obalten, knj.izroč. obscen, ekspr. okrogel1, ekspr. opolzek, ekspr. opopran, ekspr. pocesten, star. polzek, ekspr. robat, nar. skuren, knj.izroč. skurilen, ekspr. slan, ekspr. spotakljiv, slabš. svinjarski, slabš. svinjski, ekspr. zabeljen, ekspr. začinjen, ekspr. žgečkljiv
GLEJ ŠE SINONIM: neprimeren1
Celotno geslo Hipolit
nespodoben pridevnik

PRIMERJAJ: nespodobno

Svetokriški
nespodoben -bna prid. nespodoben: ſe je njemu sdelu ena ſilnu nespodobna im. ed. ž reizh ǀ nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna im. ed. ž beſſeda ſe neshlishala ǀ od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne rod. ed. ž lubesni ſe lozhit ǀ nihdar ene hude beſsede, ali nespodobniga rod. ed. s djaina nej bilu v'mej nima ǀ kadar bi jest letukaj prebival, bi ſe vtegnilu kejkaj nespodobniga rod. ed. s sgoditi ǀ nespodobno tož. ed. ž, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ kadar mosh je letu nespodobnu tož. ed. s pegervaine ſvoje shene vidil ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim mest. ed. s djainu ǀ ſtu nespodobnih rod. mn. miſil imate ǀ ſuper ſtoj tem nespodobnem daj. mn. dellam ǀ nespodobne tož. mn. m offertne gvante ſi sazhela noſſit ǀ kadar ſte ſiti sazhnete klaffat, inu druge nespodobne tož. mn. ž rizhy tribat ǀ nespodobna tož. mn. s della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga rod. ed. s na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ nezh nespodobnishiga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju, kakor kader je terd, oster, inu neuſmilen ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi tož. mn. s della je dopernashal
Celotno geslo Kostelski
nespodoben ► nespȯˈdọːbėn -bna -ȯ prid.
Pravopis
nèspodóbno1 nač. prisl. (ȅọ́) ~ govoriti, se vesti
Pravopis
nèspodóbno2 povdk. (ȅọ́) ~ bi bilo, če bi rekel kaj takega
Celotno geslo Sinonimni
nèspodóbno nač. prisl.
izraža, da dejanje ni v skladu z moralnimi, družabnimi pravili
SINONIMI:
nedostojno, ekspr. grdo1, ekspr. mastno, ekspr. neokusno, evfem. neprimerno2, knj.izroč. obsceno
Prekmurski
nèspodòbno prisl. nespodobno: tebé pa oh jaj! 'zitka mojega neſzpodobno odvrgao KŠ 1754, 231; vi znáte, kak neſzpodobno je mou'zi 'Zidovi ſze pridrü'ziti, ali iti klidém zdrügoga národa KŠ 1771, 737
Svetokriški
nespodobno prisl. nespodobno: vy vashim otrokam perpustite vſe, kar ony nespodobnu hozheio ǀ tajſtem pervolit je nespodobnu ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè
Besedje16
nespodobno1 prisl. ♦ P: 14 (TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603); (nespodobno/ne spodobno) prisl. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Celotno geslo Sinonimni
nèspodóbnost -i ž
nespodobno vedenje, ravnanjepojmovnik
SINONIMI:
nedostojnost, knj.izroč. lascivnost, ekspr. neokusnost, zastar. nepristojnost, knj.izroč. obscenost, knj.izroč. opolzkost
GLEJ ŠE: spodobnost
Besedje16
ne spodobnu gl. nespodobno ♦ P: 1 (TPo 1595)
Pravopis
nesrámen -mna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ obiskovalec; poud.: ~ dopis |žaljiv|; imeti ~ jezik |obrekovati; nespodobno govoriti|; ~ trgovec |brezobziren, brezvesten|; ~a laž |zelo velika|; nesramen do koga biti ~ ~ žensk
nesrámno -ega s, pojm. (á) reči kaj ~ega
nesrámnost -i ž, pojm. (á) ~ govorjenja; števn. oproščati ~i
Svetokriški
nesramno prisl. nespodobno, nečisto: od ſtu pak shenskih pershon kumai deſſet neſramnu shivè ǀ pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone, katiro nesramnu lubish ǀ kulikajn krat ſi ti sapelalu moje ozhy, de nesramnu ſim gledal, moje vſheſſa de klafaine ſo poshlushale, moje roke de nesramnu ſo tipale ǀ nezhistu, inu nesramnu je shivela v' tem mesti Antverpia ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ v'mei shenami je cell dan ſedel, inu predil shnimi fatal, norzhje tribal, neſramnv govuril, inu dellal primer.> Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami oskerbel, ali ona hudobna she neshramnishi je shivela
SSKJ²
nikámor prisl. (ȃ) v nikalnih stavkih
1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi
2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor
● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno
Pravopis
obscén -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč. ~o govorjenje nespodobno, opolzko
obscénost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. nespodobnost, opolzkost; števn., neobč. pripovedovati ~i nespodobnosti, opolzkosti
Pravopis
obscéno nač. prisl. (ẹ̑) neobč. ~ govoriti nespodobno, opolzko
SSKJ²
opomínjati -am nedov. (í)
1. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: mati je opominjala sina; opominjati učenca zaradi malomarnosti; opominjal ga je, ker je govoril nespodobno / ne laži, jo je opominjal
// izražati željo, zahtevo, da kdo
a) opusti kako negativno dejanje, ravnanje: zaman ga je opominjala, naj neha preklinjati
b) izpolni opuščeno obveznost: večkrat ga je opominjal, naj mu vrne dolg
2. opozarjati: učitelj je opominjal učence na napake / opominjal ga je, da mu preti nevarnost
3. star. pripominjati, omenjati: najbrž ni treba opominjati, da je bilo takrat mesto čisto drugačno
4. zastar. spominjati: ne bom te več opominjala tega; rad se je opominjal tistih dni
    opominjajóč -a -e:
    sam sebe opominjajoč; opominjajoče besede
Število zadetkov: 83