Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. nav. ekspr. dejavnost, ki zajema kazniva dejanja: zaiti v kriminal; organiziran kriminal / v državi narašča kriminal / pojav gospodarskega kriminala
// ekspr. kaznivo dejanje: prišlo je do kriminala
2. zastar. zapor, ječa: dolgo let je sedel v kriminalu
● pog., ekspr. taka obljuba je naravnost kriminal je zelo slaba, nemogoča, nesprejemljiva
1. ki se ne da sprejeti, odobriti: nesprejemljiv načrt, predlog; njegova odločitev se jim zdi nesprejemljiva
2. knjiž. odporen1, nedovzeten: za bolezen je na srečo nesprejemljiv
Slovenski pravopis
négativni -a -o in negatívni -a -o (ẹ̑; ȋ) mat.: ~ predznak; ~o število
négativno -ega in negatívno -ega s, pojm. (ẹ̑; ȋ) povedati o kom kaj ~ega
négativnost -i in negatívnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ȋ) moralna ~ človeka; števn. prikazovati ~i kapitalizma
nèosvojljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovar slovenskih frazemov
pomêsti kàj pod preprógo, pométanje pod preprógo, pométati pod preprógo, pospráviti kàj pod preprógo, skríti kàj pod preprógo, správiti kàj pod preprógo
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
Jezikovna svetovalnica
Doslej sem vedno pisala (in po potrebi popravljala v) neki – čeprav popolnoma razumem, zakaj ljudje pišejo nek. Brez uspeha se borim proti nekaterim govorcem (npr. p. Miran Špelič, ki prevaja prenose iz Vatikana), ki dosledno tudi v govoru uporabljajo neki. Zdaj pa me je nekoliko zmedel intervju dr. Kozme Ahačiča v Zvonu, ki dosledno uporablja nek. Domnevam, da ne gre za poseg lektorice, saj je v drugih člankih v isti reviji uporabljen neki. Ker je od zadnjega odgovora na to temo (2013) minilo že nekaj let, me zanima, kako daleč je uveljavljanje nek?
Dolgo časa je veljalo, da se glagol upravljati veže izključno s predmetom v 4. sklonu (torej upravljati kaj), da pa je izrecno narobe ta glagol vezati s predmetom v 6. sklonu (upravljati s čim se je štelo za hudo napako). Zdaj gledam v pravopisu: naštete so različne možnosti, na koncu celo: upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati. Kako to, da je ta rešitev kar naenkrat sprejemljiva? Gre morda za napako in bi moral biti pri tej zvezi krogec, v smislu, da ni sprejemljiva? Je že res, da je navedena še priporočena sopomenka, vendar ni označeno, da zveza ni sprejemljiva. Mar je?
Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:
prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B
Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?
Kako tvorimo in sklanjamo svojilne pridevnike iz večbesednih osebnih lastnih imen? Npr. Ana Lina – Anin Linin? –z Anino Linino torbo?
Zanima me, kako se pravilno zapiše: Lundyin model ali Lundyjin model?
Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.
Ženska imena:
- Aria – Arijin (SP 963)
- Hanah – Hanahin
- Noa – Nojin/Noin
- Enya – Enyin
- Mei – Mejin
- Enia – Enjin
- Enía – Eníjin
- Zoe – Zoejin/Zoein
- Naia – Najin
- Leoni – Leonijin/Leonin (SP 963 po zgledu Mici -- Micin)
- Zala Ana – Zalaanin (SP 966)
Moški imeni:
- Mai -- Majev
- Ensar -- Ensarjev/Ensarov
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Terminološka svetovalnica
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?