Večkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.
Zadetki iskanja
Zadeve v zbirki sodnih odločb imajo take oznake: T-101/92. Če je združenih več zadev, npr. T-101/92, T-102/92 in T-104/92.
Ali lahko uporabimo zapis: T-101--103/92 (prvo ločilo je vezaj, drugo pa pomišljaj)?
Ali pri »neskrajšanem« zapisu uporabimo stični ali nestični pomišljaj (ker sta sestavini, ki sta v neposredni soseščini, raznorodni), T-101/92 -- T-103/92?
Zanima me, kako se reče obliki glagola v 3. osebi, v kateri običajno končnico -ijo zamenja končnica -e ali -o. Npr. oni počno, si žele namesto oni počnejo, si želijo. Kdaj izberemo -e in kdaj -o?
Ali nasvet o uporabi nestičnega pomišljaja med neistovrstnimi sestavinami (npr. pri datumih) velja tudi za kraje, npr. Škofja Loka – Nova Gorica? Kako potem ravnati pri "mešanih" primerih, npr. Škofja Loka–Kranj–Jesenice–Zgornje Gorje? Ali gre morda tu kljub vsemu za istovrstne sestavine?
Pri odgovorih v svetovalnici pa smo že večkrat naleteli na problematiko večbesednosti, ko s stičnimi ločili ne povezujemo zgolj enakovrstnih sestavin, zato smo se odločili za nestičnost:
- namesto stičnega pomišljaja, ki ne povezuje istovrstnih sestavin (2013–2014), smo predlagali nestični pomišljaj (28. februar 2012 − 1. marec 2013): https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/163/ali-je-predložni-pomišljaj-lahko-tudi-nestičen;
Urejam šolsko Publikacijo in že od nekdaj imamo progo avtobusov pisano tako: npr. 13.20 Šmarje – 13.20 Vodenovo – 13.45 Šmarje
Bi lahko bil ta pomišljaj stičen? Je sploh predložen? Ali pa nepredložen in zato namesto vejic.
V ePravopisu je ob geslu Aleksandrov zapisano takole: vzdevek Josipa Murna, slovenskega pesnika|: ob imenu, navadno za pomišljajem; pesmi Josipa Murna – Aleksandrova. Ali ni pred vzdevkom nestični vezaj?
Zanima me, ali bodo nova pravopisna pravila poenostavila dosedanja navodila glede enodelnih, dvodelnih, dolgih pomišljajev, stičnih, nestičnih vezajev, odrinjenih deljajev, saj večkrat spominjajo bolj na pravila iz matematike, pri pisanju z računalnikom pa tudi ustvarjajo težave.
Kateri zapis je imena občine je pravilen: Občina Šempeter - Vrtojba (nestični vezaj) ali Občina Šempeter-Vrtojba (stični vezaj)?
Spoštovani, zanima me, ali se poklica oz. izobr. programa klepar-krovec in oblikovalec kovin-orodjar pišeta s stičnim vezajem ali (ne)stičnim pomišljajem.
Sem v dilemi glede spodnjih primerov:
Moste - Polje --> to je najbrž pravilen zapis?
Tine tega ni naredil, kot bi bilo potrebno, glede na to, da sva se zmenila drugače. --> Glede na to da je večdelni veznik. Ali je hudo narobe, če je vejica postavljena tako, kot je v zgornjem stavku, ali je vseeno dopustna? Kot dogovorjeno, vam pošiljam ... --> vejice v tem primeru najbrž ni?
Zanima me, zakaj imajo glagoli, kot so leči, peči, reči, seči, striči, streči, teči v velelniku za 2. osebo obliko lezi, peci, reci, sezi, strizi, strezi, teci (in ne enako kot v nedoločniku).
Zakaj je torej Speci torto! in ne Speči torto!?
Gre le za to, da ne bi prihajalo do dvoumnosti? Vendar v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo nedoločniško obliko v velelniku.
Prebrala sem vaš odgovor glede sklanjanja imena Jumbo Visma. Na uradni spletni strani moštva je (razen v obliki logotipa) ime zapisano Jumbo-Visma. Kateri zapis je pravilen?