amatêr -ja m (ȇ)
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
amaterízem -zma m (ī)
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
SSKJ²
amatêrka -e ž (ȇ)
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka
SSKJ²
amatêrstvo -a s (ȇ)
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
SSKJ²
diletánt in diletànt -ánta m (ā á; ȁ á)
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant
SSKJ²
diletantízem -zma m (ī)
slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom
slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom
SSKJ²
diletántka -e ž (ā)
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: razstavlja slikarka diletantka
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ta igralka je prava diletantka
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: razstavlja slikarka diletantka
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ta igralka je prava diletantka
SSKJ²
diletántstvo -a s (ā)
1. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: preseda mi že njegovo diletantstvo
2. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: razvoj dramatskega diletantstva na podeželju
1. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: preseda mi že njegovo diletantstvo
2. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: razvoj dramatskega diletantstva na podeželju
SSKJ²
etimologíja -e ž (ȋ)
jezikosl. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo
// razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
jezikosl. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo
// razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
SSKJ²
katalogizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige
popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige
SSKJ²
ljúdski -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na ljudstvo:
a) velike ljudske manifestacije; ljudske sile; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica; zastar. ljudska šola osnovna šola; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo
b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji; ljudska govorica; ljudska miselnost; po ljudskem verovanju / ljudska veselica; ljudsko vozilo / ljudski pesnik; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje; ljudski plesi; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; belokranjska ljudska noša; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture; ljudska glasbila
c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množic
č) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi
2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; ljudski poslanec; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]
3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski; ta zdravnik je premalo ljudski
4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči; stanovati v ljudski hiši; posestvo je prišlo v ljudske roke
● ljudski umetnik častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ jezikosl. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih
1. nanašajoč se na ljudstvo:
a) velike ljudske manifestacije; ljudske sile; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica; zastar. ljudska šola osnovna šola; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo
b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji; ljudska govorica; ljudska miselnost; po ljudskem verovanju / ljudska veselica; ljudsko vozilo / ljudski pesnik; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje; ljudski plesi; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; belokranjska ljudska noša; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture; ljudska glasbila
c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množic
č) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi
2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; ljudski poslanec; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]
3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski; ta zdravnik je premalo ljudski
4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči; stanovati v ljudski hiši; posestvo je prišlo v ljudske roke
● ljudski umetnik častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ jezikosl. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih
- ljúdsko prisl.:
ljudsko drastičen humor; sam.: zdaj si mora pri ljudskih služiti kruh; pog. zapojmo kakšno ljudsko ljudsko pesem; delati škodo na ljudskem, po ljudskem
SSKJ²
mazáč -a m (á)
1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač
2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere
3. mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji
● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač
2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere
3. mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji
● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
SSKJ²
mazáčka -e ž (ȃ)
nav. slabš. ženska, ki nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: pri porodu ni pomagala babica, ampak neka mazačka; ker ni dobila dovoljenja za splav, je šla k mazački
nav. slabš. ženska, ki nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: pri porodu ni pomagala babica, ampak neka mazačka; ker ni dobila dovoljenja za splav, je šla k mazački
SSKJ²
mazáštvo -a s (ȃ)
nav. slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela, zlasti zdravljenja: preganjati mazaštvo; ukvarjati se z mazaštvom
nav. slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela, zlasti zdravljenja: preganjati mazaštvo; ukvarjati se z mazaštvom
SSKJ²
mečkáti -ám [məčkati tudi mečkati] nedov. (á ȃ)
1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili
1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili
- mečkáti se
1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka
2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka
- mečkáje :
mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste; gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika
SSKJ²
nèkvalificíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu
ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu
SSKJ²
nèstrokôven -vna -o prid.(ȅ-ō)
ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci
ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci
- nèstrokôvno prisl.:
nestrokovno narediti
SSKJ²
nèstrokovnjáštvo -a s (ȅ-ȃ)
slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice
slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice
SSKJ²
pacáti2 -ám nedov. (á ȃ)
1. riti, mešati z rokami, nogami: otroci pacajo po blatu
2. ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne pacaj klopi
3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: piši lepo, ne pacaj
4. ekspr. počasi delati: to pacajo že tri leta
// nestrokovno delati: oče v kleti nekaj paca
● pog., ekspr. rada paca peče, pripravlja zlasti pecivo; slabš. spet paca po platnu riše, slika
1. riti, mešati z rokami, nogami: otroci pacajo po blatu
2. ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne pacaj klopi
3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: piši lepo, ne pacaj
4. ekspr. počasi delati: to pacajo že tri leta
// nestrokovno delati: oče v kleti nekaj paca
● pog., ekspr. rada paca peče, pripravlja zlasti pecivo; slabš. spet paca po platnu riše, slika
- pacáti se ekspr.
biti razmočen, lepljiv: ne bodo sadili, ker se zemlja še paca
SSKJ²
packáč -a m (á)
slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo: ponujali so se mu že packači, a jih je odklonil
slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo: ponujali so se mu že packači, a jih je odklonil
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost