Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Besedni red s členkom "že"

Glede na besedni red v pretekliku, ki je že bil objavljen v tem vprašanju, me zanima, zakaj se vrstni red spremeni, ko dodamo členek "že". Pomožni glagol biti je na drugem mestu:

  • Včeraj sem jedel (ob osmih).
  • Jedel sem (kosmiče).
  • Maja je jedla (doma).

Ko dodamo že, se spremeni in nastane:

  • Sem že jedel. (Kot odgovor na vprašanje: Si že jedel?)

Po katerem pravilu pride pomožni glagol biti v tem primeru na prvo mesto?

Jezikovna
Členek »zgolj«

Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?

Jezikovna
Delni rodilnik: »dal mu je vodo« ali »vode«

Uporaba rodilnika mi večinoma ne dela težav, a ko moram kaj napisati, se včasih znajdem v zadregi. Dal mu je vode in podobno nalil mu je mleka ali nalil je olja v cisterno.

Zakaj se v slednjih primerih uporablja rodilnik namesto tožilnika. Gre zgolj za izjeme? Ali obstaja kakšno pravilo, s katerim bi si lahko pomagal?

Celotno geslo Sprotni
fiskálno prislov
    iz ekonomije takó, da zadeva finance, navadno državne, in njihovo upravljanje, zlasti davčno politiko 
Terminološka
Invalid
Zanima me, kateri je najustreznejši nadomestni izraz za termin invalid , ki naj bi bil po mnenju dela stroke zgodovinsko in vsebinsko neustrezen in presežen, se pa skoraj izključno uporablja v uradnih besedilih. Nekateri strokovnjaki predlagajo izraz oseba z ovirami , redkeje tudi ovirana oseba (ta izraz se na spletu sicer najpogosteje pojavlja v besedni zvezi gibalno ovirana oseba ), kot sprejemljiv se pojavlja tudi izraz hendikepirani oz. hendikepirana oseba . So ti izrazi jezikovnosistemsko uresničljivi? Kako bi ta izraz nadomestil termin invalid v besednih zvezah, kot so: invalidska pokojnina , invalidski upokojenec , invalidski voziček ?
Terminološka
Izobraževanje v živo, delo v pisarni
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
Jezikovna
Jezikovne izbire: »nepokreten« ali »negiben«

Je pri označevanju stanovalcev domov starejših ustrezen izraz nepokretni ali bi bilo bolje reči negibni?

Jezikovna
Kako je prav »prekaren« ali »prekeren«?

Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.

Terminološka
Nečisto intoniranje
Glasbeniki često uporabljamo izraza fuš in fušati , ki sta v SSKJ2 razložena: fuš nižje pog. 'opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti' in fušati nižje pog. 1. 'opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti'; 2. 'peti, igrati napačne tone'. Glasbeniki namesto izraza nečista intonacija , ki je nepraktičen in se zato, razen pri glasbenih kritikih in literatih, sploh ne uporablja, že uporabljamo izraz fauš (iz nem. falsch ). Fušati pa je medtem razvil pomen 'igrati napačne note'. Potrebujemo torej termin za napačno intoniranje. Uporabljamo npr. "ti si fauš", "igraš fauš", "ali sem kaj fauš", ki pa ga še ni v SSKJ2. Radi bi uporabljali nevtralen slovenski izraz. Kaj predlagate za rešitev zagate?
SSKJ²
nevtrálec -lca m (ȃ)
kdor je nevtralen: prišteval se je k nevtralcem; zmagovalci, premaganci in nevtralci / publ. evropski nevtralci nevtralne države
SSKJ²
nevtrálen -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ)
1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče
// ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču
2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju
// ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika
3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva
4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija
● 
ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva
♦ 
agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jezikosl. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; pravn. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb
Celotno geslo Sprotni
nevtrálen pridevnik
STALNE ZVEZE: ogljično nevtralen
Pravopis
nevtrálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a država; ~ pri razsojanju spora nepristranski; poud. ne ostati ~ ob dekletovi lepoti |ravnodušen|
nevtrálni -a -o (ȃ) jezikosl. stilno ~a beseda stilno nezaznamovana beseda
nevtrálno -ega s, pojm. (ȃ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju nezaznamovano
nevtrálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Pleteršnik
nevtrālən, -lna, adj. nobenostranski; nobeni stranki pripadajoč ali (chem.): niti kisle niti alkalijske reakcije ne kažoč, neutral.
Celotno geslo Etimološki
nevtralizácija – glej nevtrȃlen
Celotno geslo Etimološki
nevtralizȋrati – glej nevtrȃlen
Celotno geslo Etimološki
nevtrȃlnost – glej nevtrȃlen
Celotno geslo Etimološki
nevtrọ̑n -a m
Celotno geslo Pohlin
nobenoplaten [nobénoplátǝn] pridevnik

ki ne pripada nobeni strani; nevtralen

Jezikovna
Politična korektnost izraza »črnci«

Je beseda črnec/črnci politično korektna? Ali je bolje uporabiti besedo črnec ali temnopolti (človek)?

Število zadetkov: 36