Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
ki ni zadovóljen: nesrečen in nezadovoljen človek; vedno se pritožuje, zelo nezadovoljen je / nezadovoljni obrazi / biti nezadovoljen sam s seboj / z njegovim odgovorom so bili nezadovoljni / ekspr. z novim direktorjem niso ravno nezadovoljni so zadovoljni / ekspr. nocoj je nekam nezadovoljen slabe volje / evfem. tak je kot oče, takoj nezadovoljen nejevoljen, jezen
- nèzadovóljno prisl.:
nezadovoljno reči; nezadovoljno, prisiljeno se smehljati
1. povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje: to občutje ga je tako zatežilo, da bi najraje zavpil
2. pog. z nezadovoljno, nestrpno izrazitvijo svoje zahteve, občutja povzročiti komu neprijetnosti, slabo voljo: zatežila je organizatorjem, kako si drznejo izpustiti tako pomembno državo; zatežiti s svojim predlogom
- zatežèn -êna -o pog.:
zatežena tematika; zateženo vprašanje / zatežen sosed, šef
Slovenski pravopis
nergáškost -i ž, pojm. (á) slabš.
zmŕdniti se -em se (ŕ ȓ) poud. |s skremženjem, šobljenjem izraziti nezadovoljstvo|: nad kom/čim ~ ~ ~ darilom; zaničljivo se zmrdniti
zmrdováti se -újem se (á ȗ) poud. |s kremženjem, šobljenjem izražati nezadovoljstvo|: nad kom/čim ~ ~ ~ hrano; ~ ~ ~ sosedi; Kakšna postrežba, se je zmrdoval