Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
ne — ne [poudarjeno nè — nè] prir. stopnj. vez. Ne zna ~ brati ~ pisati; ~ jaz ~ ti ne bova odgovarjala; Tega ni storil ~ Janez ~ Lojze; Nisem ga ~ videl ~ slišal; poud. Ne more ~ naprej ~ nazaj |ne more se premakniti; nima možnosti| ne — ne — ne Ne zadrži ga ~ dež ~ burja ~ mraz; pri naštevanju tudi z vejico Po njej nima nič: ~ ust, ~ oči, ~ nosu
Pravopis
nì.. varianta nik. člen. ne pri nik. zaim. nìč v im. in. tož. (ȉ) nìč
Pravopis
ni..1 [poudarjeno ní] predp., pri nič v im. in tož. varianta nì.., pri glag. sem, si varianta ní.. (í)
I. nik. zaim.
1. sam. nihčè, nìč
2. prid. nikákršen, nikógar(šen), nìč
3. prisl. nikjér, nikámor, nikóder, nikdàr, nikóli, nikákor
II. glag. nísem
III. nik. člen. nikár
Pravopis
nìč1 níča m z -em (ȉ í; ȉ ȋ) poud.: Vsak ~ dobro prodajo |vsako stvar|; jokati za vsak ~ |za vsako malenkost|; prepirati se za prazen ~ |za nepomembne stvari|; Vse bo šlo v ~ |bo propadlo|; filoz. filozofija ~a
Pravopis
nìč2 -- s (ȉ) število ~; ~ deljeno z dve; Prva štiri števila so ~, ena, dve, tri; Tekma se je končala z ena proti ~; vrednosti od ~ do neskončno; zavrteti gumb na ~; temperatura okoli ~; vidljivost ~; trenutek ~ pri odštevanju
Pravopis
nìč3 ničésar s, nik. zaim. nečloveškosti ničémur, nìč, ničémer, ničímer (ȉ ẹ̑) ~ ga ni spravilo v zadrego; Nič/ničesar ti ne povem; Ničemur se več ne čudim; O ničemer nismo govorili; Z ničemer ni zadovoljen z ničimer
Pravopis
nìč4 -- s, nik. mer. štev. zaim. (ȉ) ~ želja, veselja; Z ~ denarja se ne da ~ kupiti; Čisto ~ premoženja nimamo; Pri ~ stopinj Celzija se led taja
Pravopis
nìč5 -- -- nik. količ. štev. zaim. (ȉ) Skoraj ~ žensk ni v vladi; intervju s samimi moškimi in ~ ženskami |z nobeno žensko|; Z ~ dekleti se ni družil z nobenimi; Skoraj ~ knjig ni pri tej hiši
Pravopis
nìč6 nik. mer. prisl. zaim. (ȉ)
1. Na svojo domovino niso ~ ponosni; še ~ nošeni čevlji; ~ se ne boj; ne biti ~ všeč; prav ~ ne vedeti; čisto ~ narobe; ~ prida človek; ~ ne de, če tega ne veste; ~ več in ~ manj ne vem po vsem tem; Za te čenče nikar ~ ne marajte
2. Zakaj ~ k nam ne prideš? |nikoli|
Pravopis
nìč7 povdk. (ȉ) Kaj pa je, da je tak nemir zunaj? -Nič ni; To ni ~, če si se malo opraskala; Ali jaz nisem ~?
Pravopis
níčla -e ž (ȋ) |števka ‹0›|; številka, število s tremi ~ami; prakt.sp.: Temperatura je na ~i je nič stopinj Celzija; deset stopinj nad ~o plus deset stopinj; fiz. absolutna ~; člov., poud.: Glede tega je ~ |nesposoben, nepomemben človek|; V mehaniki je ~ |nestrokovnjak|
Pravopis
nikámor nik. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ) ~ ne hodi tako pozno; ~ z doma ne smem; poud.: Tako ne pridemo ~ |ne bo se nam posrečilo, ne bomo uspeli|; ~ se nam tako ne mudi |prav nič|; Ta hrana ni za ~ |je zanič|
Pravopis
níštrc -a m z -em (ȋ) neobč. prepirati se za prazen ~ za nič
Pravopis
njíhov -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz mn. podstave (í; ȋ)
1. ~ sin; ~a hiša; ~o zelje; To polje je ~o
2. ~ odhod; ~a želja; ~o delo
3. ~ vlak stoji na drugem tiru
4. Zmagali so ~i sankači
5. °Najbolj navijajo za ~e tekmovalce za svoje

njíhovo -ega s, pojm. (í; ȋ) prakt.sp. Ne zahtevamo nič ~ega njihove lastnine
Pravopis
nóht -a m (ọ̑) postriči si ~e; ~i na roki; poud. ne dobiti niti toliko, kolikor je za ~om črnega |prav nič|
Pravopis
nóter smer. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑)
1. gledati, stopiti ~; tja ~; poud. Pri enem ušesu mu gre ~, pri drugem ven |Ničesar ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; Fantje, le ~, ~
2. knj. pog.: Travniki segajo ~ do jezera prav, čisto; iti daleč ~ v pragozd |zelo daleč|; delati ~ v noč prav; biti ~ notri
Pravopis
núla -e ž (ȗ) neknj. pog.: petindvajset stopinj pod ~o pod ničlo; zavrteti telefon ~ ena poklicati telefonsko številko nič
Pravopis
obúpno2 povdk. (ú/ȗ) ~ je, da nihče nič ne stori
Pravopis
odbrusíti2 in odbrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti2 (í/ȋ/ú ú) slabš. |odgovoriti|: komu Odbrusil jim je, da se jih to nič ne tiče
Pravopis
òh razpolož. medm. (ȍ) ~, kako čudno se vsi vedejo; ~, kako je bilo lepo; ~, vse me boli; ~, nič, nič
òh óha m (ȍ ọ̑) poud. Ti večni ~i so za poslušanje dolgočasni |izrazi čustvene prizadetosti|
Število zadetkov: 147