Zadetki iskanja
Pravopis
tedàj3 [tudi tə] navez. člen. (ȁ) Dobro se razumemo, zakaj bi si ~ medsebojno ne pomagali; Lepo, naj ~ vse naredim sam; Ali res nič ne veš? ~ poslušaj
Pravopis
tékniti -em dvovid. (ẹ́ ẹ̑) komu Kosilo je teknilo vsem; star. Veliko jé, pa mu nič ne ~e zaleže; star. Počitek mu ni teknil prijal
Pravopis
temà -è in tèma -e [tə] ž, pojm., rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dela, je nastala; sedeti v ~i; poud.: trd(n)a ~ |popolna|; ~ obupa |brezizhodno občutje|; ~ se mu dela pred očmi |Ima občutek, da nič ne vidi|; To vprašanje je še zavito v ~o |je nepoznano, neraziskano|
Pravopis
toda [poudarjeno tóda] protiv. prir. vez. Obljubili so pomoč, ~ obljube niso držali; Potrebovali bi strokovnjaka, ~ kaj, ko tu ni pravega; Rad bi šel, ~ ... -Nič ~; poud. Žalostno, ~ resnično |Res je|; Zaupala mu je, ~ on jo je izdal; Izvedel je vse, ~ prepozno
Pravopis
tŕden -dna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ; ȇ) ~ most; poud. ~ kmet |bogat, premožen|; redk. ~e cene določene, nespremenljive; Beton ni dovolj ~; poud. trden v čem biti ~ ~ matematiki |dobro jo obvladati|
tŕdni -a -o (ŕ) ~a snov; ~o gorivo
tŕdno -ega s, pojm. (ŕ) ne vedeti nič ~ega o čem
tŕdnost -i ž, pojm. (ŕ)
tŕdni -a -o (ŕ) ~a snov; ~o gorivo
tŕdno -ega s, pojm. (ŕ) ne vedeti nič ~ega o čem
tŕdnost -i ž, pojm. (ŕ)
Pravopis
trenútek -tka m (ȗ) umolkniti za ~; ~ tišine; tisti ~, v tistem ~u se spomniti |tedaj|; na ~e biti pri zavesti |kdaj pa kdaj|; v ~u ustaviti |zelo hitro|; v ~u se vrniti |takoj|; ~ počakajte, prosim |malo|; publ. sedanji politični ~ sedanje razmere v politiki; poud.: srečni ~i življenja |časi v življenju|; Niti ~a miru nima |prav nič|
Pravopis
trí1 -- s (ȋ) Trikrat ~ je devet ‹3 × 3 = 9›; izgubiti z rezultatom ~ proti dva ‹3 : 2›, s ~ proti nič ‹3 : 0›; Otroci, začnimo: ~, štiri; točka B~ ‹B3›
Pravopis
trôha -e ž (ó) poud.: ~ kruha |majhna količina|; ~ upanja |malo|; Niti za ~o se ne ustraši |niti malo, prav nič|
Pravopis
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
Pravopis
uíti uídem dov. ušèl ušlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ od doma; poud. Iz soda je ušla nafta |nezaželeno iztekla|; uiti komu/čemu ~ napadalcem; ~ nevarnosti |izogniti se ji|; poud.: Zmaga mu ne ~e |Zmagal bo|; Hiša je ušla plamenom |ni zgorela|; Njenemu pogledu nič ne ~e |Ničesar ne spregleda|; brezos., poud. Kje pa si bil prej, mu je ušlo |je rekel nehote|; olepš. Otroku je ušlo |je opravil malo potrebo|
Pravopis
vèč1 -- s, pojm. (ȅ) dijaki z ~ znanja; Ob ~ sreče bi bil izid tekme boljši; V teh besedah je ~ resnice; To je komaj ~ kot nič; Z ~ denarja bi šlo lažje
Pravopis
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Pravopis
vèn [vən] smer. prostor. prisl. (ə̏)
1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|
2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|
1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|
2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|
Pravopis
vèndar3 [və] poudar. člen. (ə̀/ə̏) Odpri ~; To je ~ preveč; poud.: Svoje stvari bom pa ~ poznal |gotovo|; Fant je ~ zadosti star; Si za to? -Saj ~ veš; Presneta reč ~, da mu nihče nič ne more
Pravopis
zaênkrat tudi zaenkràt čas. prisl. (é; ȁ) knj. pog. za zdaj: ~ imajo dovolj hrane; ~ se ni še nič spremenilo
Pravopis
zaigrán -a -o; bolj ~ (á) ~a skladba; ~e solze |nepristne|
zaigráno -ega s, pojm. (á) V njenem vedenju ni nič ~ega
zaigránost -i ž, pojm. (á)
zaigráno -ega s, pojm. (á) V njenem vedenju ni nič ~ega
zaigránost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
zájec1 -jca m z -em živ. (ȃ) zasledovati ~a; slabš.: biti ~ |bojazljiv, strahopeten|; spoznati se na kaj kakor ~ na boben |prav nič|
zájka -e ž (ȃ)
zájklja -e ž (ȃ)
zájčev -a -o (ȃ)
zájka -e ž (ȃ)
zájklja -e ž (ȃ)
zájčev -a -o (ȃ)
Pravopis
zaléči1 -léžem dvovid.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) Opozorilo je zaleglo; zaleči za koga/kaj Živež bo zalegel za vso družino; poud. On ~e ~ dva delavca |opravi delo dveh delavcev|; poud. zaleči komu Denar mu nič ne ~e |hitro ga porabi|; Sin mu že precej ~e |pomaga pri delu|
Pravopis
zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 147
Dostopnost