Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bóm1 bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ́) s povedkovim določilom
1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega; do vznožja bo še uro hoda; to bo slika kakega starega mojstra; to bo najbrž res; vzroki neuspeha bodo kje drugje
2. ekspr. izraža ukaz: ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali / menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši
3. v zvezi z naj izraža željo: čevlji naj bodo trpežni
// nav. elipt. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: ali sme v kino? No, pa naj bo
4. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi z naj za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral / naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka; prim. biti2
SSKJ²
bóme in bòme člen. (ọ̑; ȍ)
zastar. bogme: bome, nič me nisi vesel
SSKJ²
bóre1 -- prid. (ọ̄)
1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: taka bore dota / s tem bore orožjem ne boš nič opravil
// star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: bore kmet; bore sinko
2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: v bore petih letih
// z rodilnikom še tisto bore trave so poteptali; še to bore spanja mi je ukradel
Celotno geslo Frazemi
bôsi Frazemi s sestavino bôsi:
tá je [pa] bôsa
Celotno geslo eSSKJ16
božec -žca (božec, bužec) samostalnik moškega spola
1. kdor ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revež
2. kdor prosi za miloščino; SODOBNA USTREZNICA: berač
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo Frazemi
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
SSKJ²
braníti in brániti -im nedov. (ī á)
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu
    braníti se in brániti se
    odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
    // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam
    ●     domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala
    branèč -éča -e:
    padel je, braneč svobodo
    bránjen -a -o:
    letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; šport. žarg. dobro branjena žoga
Celotno geslo Vezljivostni G
braníti se in brániti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.
Jezikovna
Branje in pisanje decimalno zapisanih števil

Kako se pišejo odstotki:

19,3 odstokov ali odstotka

12,1 odstotkov ali odstotka

17,9 odstotkov ali odstotka

Skratka: ali se veže število (slovnično) na cela števila ali na število za decimalko?

Celotno geslo Frazemi
bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt
Celotno geslo Frazemi
brég Frazemi s sestavino brég:
iméti kàj za brégom
SSKJ²
brez predl., z rodilnikom
1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve ne glede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
● ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
♦ ptt vzorec brez vrednosti
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
SSKJ²
brezdélen -lna -o prid. (ẹ̑)
ki nič ne dela: brezdelen aristokrat; brezdelni izkoriščevalci
// ki ni porabljen za delo: brezdelni čas se ji je neskončno vlekel; brezdelni dnevi; brezdelno življenje
♦ ekon. brezdelni dohodek dohodek od lastništva
    brezdélno prisl.:
    brezdelno postopati, živeti
Celotno geslo Sinonimni
brezdélnež -a m
človek, ki nič ne delapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. brezdelec, star. brezdelica, zastar. brezdelnik
Celotno geslo eSSKJ
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
Celotno geslo eSSKJ
brezmêjno prislov [brezmêjno]
    1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno
      1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
Celotno geslo eSSKJ
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]
    1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
      1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
Terminološka
Brez odpadkov
Prosimo vas za mnenje v zvezi s terminom zero waste . To je nov pristop k ravnanju z odpadki, pri katerem naj bi se odpadki predelali ali ponovno uporabili, njihova količina pa naj bi se čim bolj približala nič. Sprva smo se odločili za brez odpadkov , vendar po daljšem premisleku menimo, da ta rešitev vsebinsko ni popolnoma ustrezna. Predlagamo nič odpadkov .
SSKJ²
bríga -e ž (ȋ)
pog. skrb: učenje naj bo tvoja edina briga; pozabiti brige in težave / vse gospodarstvo ima sam na brigi
● star. briga me je zanj! briga me (on)! ekspr. šola mu je deveta, zadnja briga prav nič se ne zmeni zanjo
SSKJ²
brígati se -am se nedov. (ȋ) pog.
1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke
2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič
    brígati pog.
    1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo
    2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen, nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj!
Število zadetkov: 2300