Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ahá1 in ahà členek
    1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
    2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
      2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
ája1 členek
    izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz aj + ja
àjoj in ajòj in àjôj medmet
    1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje
      1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: a + joj
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
      1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
    2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti
      1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
      1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
    2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica]
    1. neformalno, ekspresivno ženska, dekle
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno baba
    2. neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka
ETIMOLOGIJA: baba
baháški baháška baháško pridevnik [baháški]
    1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahat, bahav
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
    2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: bahač
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: bel - več ...
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
bèv medmet
    posnema govorjenje koga, ki spregovori le redko, na kratko
FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...
bívolica bívolice samostalnik ženskega spola [bívolica]
    samica bivola
ETIMOLOGIJA: bivol
bláblá; in blá medmet
    1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla ponazarja vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
    2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
    3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
ETIMOLOGIJA: bla
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
brezmêjno prislov [brezmêjno]
    1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno
      1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]
    1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
      1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
    1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
      1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
    2. manjša buča
    3. priprava ali njen del trebušaste oblike
    4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
      4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: buča
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]
    1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
    2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: buča
capín capína samostalnik moškega spola [capín]
    navadno slabšalno kdor se vede neustrezno, neodgovorno, ima negativne lastnosti ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: capa po zgledu fakin ipd. - več ...
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
Število zadetkov: 2294