Zadetki iskanja
manj verjetno *lʼulʼ-ika s ftn suf *-yka.
< psl. (pozno) ftn *lʼúlʼь m (ap B) ‘Lolium’.
z regresivno palataliziranim rom. vzglasnim *l-, ki se odraža v it. refleksu glioglio ‘ljuljka’ ob loglio ‘isto’; iz lat. predloge je bilo izposojeno stvn. lolli ‘Lolium’, srvn. lul(i)ch, lulche ‘isto’ (z razvojem srvn. ch iz j – Kluge 1995: 525), nvn. Lolch (Berneker 1908–1913: I:758; Machek 1968: 333; Bezlaj ESSJ: I:146; Snoj 2003: 361; Skok 1971–1974: II:330; Sławski 1952–1982: IV:378; BER: III:579).
Skok 1971–1974 l.c. je menil, da je vzglasni palatalni *lʼ- interno slov. nastanka.
Ker gre za strupeno rastlino, ni verjetno, da bi bilo lat. lolium povezano z bask. olo, olho ‘oves’ in zato mediteranskega izvora, kot se sklepa v Battisti, Alessio 1950–1957: 2262. Korensko povezovanje s sti. lólati ‘sem in tja se premikati’ (Rozwadowski pri Walde, Hofmann 1938–1954: I:319) ni bilo sprejeto (de Vaan l.c.).
Le v Medvedovem rokopisu iz 19. st. zabeležen ftn ljȗlj m ‘Bromus tectorum’ se ne potrjuje v nobeni od slovenskih leksikalnih zbirk, zato je bil verjetno prevzet iz hrv.