Zadetki iskanja
Pleteršnik
pustív, adv. (part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.-Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.-Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče-Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat (t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.
Pleteršnik
sàj, adv. 1) (das nachgesetzte) ja, doch; saj si vedel, du hast es ja (doch) gewusst; saj te ne bo konec, če se boš malo zmočil, du wirst ja nicht zugrunde gehen, wenn du ein bisschen nass wirst; saj pravim, iz tebe nikoli nič ne bo; — 2) mindestens, zum wenigsten, Mur., Cig.; (v tem pomenu nav. vsaj).
Pleteršnik
smíliti se, smȋlim se, vb. impf. 1) Mitleid einflößen, dauern, erbarmen: revež se mi smili, der Arme jammert, dauert, erbarmt mich; da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! Bogu se smili! leider Gott! C.; — tudi: konj se mi je smililo, es dauerten mich die Pferde, Met.; nikoli se mu ga (vina) tako malo ne smili, Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. pf. = usmiliti se, sich erbarmen, Cig., Jan.; smili se me Bog! Gott sei mir gnädig! Cig.: Bog se mu smili duše, Gott sei seiner Seele gnädig, C.
Pleteršnik
strȃst, -ȋ, f. die Leidenschaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jeza ali kaka druga grda strast ji nikoli ne kali veselega obraza, Ravn.-Valj. (Rad); — stsl.
Pleteršnik
švȋglja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče-Levst. (Rok.), Savinska dol.; ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Kameno-Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
Pleteršnik
tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.-Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal-Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
Pleteršnik
ugnáti, -žénem, vb. pf. 1) wegtreiben (z. B. bei einer Privatpfändung): u. komu kravo, Svet. (Rok.); — 2) zu Paaren treiben, überwältigen, tega človeka ni mogel nihče u.; ugnane strasti, C.; — abhetzen, ermüden; ugnan, abgehetzt, ermüdet, abgemattet, Cig., C.; u. se, ermüden (intr.), C.; nesreča ni nikoli ugnana, das Unglück rastet nie, Met.
Pleteršnik
ujẹ́sti, ujẹ́m, vb. pf. 1) beißen, Mur., Cig., Jan., C.; (o kačah, muhah), Cig.; pes me je ujel v roko, Mur.; u. se, sich beißen: u. se v jezik, Cig.; zime volk ne uje, volk volka ne uje, Notr.-Let.; zime ne še nikoli volk ujedel, Met.; da bi vaju coprnice ujele! Jurč.; — 2) wegessen, aufzehren, auffressen, Mur., C., vzhŠt.; recimo, da ga je zver ujedla! Ravn.; gosenice so mi vse zelje ujele, Mur.; Srečata ga dva medveda, Ki sta pobiča ujedla, Npes.-Kres; — ujedeno solnce, die Sonnenfinsternis, Št.-Mur.; — en krivičen vinar uje (verschlingt) deset pravičnih, Mur.; ujedel me je za pet goldinarjev, er hat mich um 5 fl. gebracht, betrogen, C.; — 3) u. se, sich vergähren, Cig.; — zu Essig werden, Cig.; vino se uje, Kr.; — 4) mraz se je ujedel, die Kälte hat sich gebrochen, Cig.
Pleteršnik
užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.-Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).
Pleteršnik
vèč, I. adv. mehr; — mehrere; več oči več vidi; z več ljudmi; po več krajih; — nič več; nikoli več; — vsega več (vsegaveč), immer mehr, desto mehr, vielmehr, Kremp.-M., C.; — II. conj. sondern: on me ne ljubi, več črti, C.; — več ako, außer wenn: neče biti kriv, več ako mu se dokaže, C.; ne plačam, več ako se mi dokaže, da sem dolžen, BlKr., Levst. (M.).
Pleteršnik
zagovę́dən, -dna, adj. 1) bengelhaft, Jan.; ungeschlacht, roh, Lašče-Erj. (Torb.); unzart, Cig.; tako zagovedno bi nikoli ne izpregovorili, Levst. (Zb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, C., Svet. (Rok.), Gor.; borniert, Cig.
Pleteršnik
zahváliti, -im, vb. pf. 1) danken; z. koga za kaj; z. Boga; Boga zahvali, da toliko imaš! danke Gott, dass du so viel besitzest; zahvalil je Boga, Krelj; imajo Gospoda zahvaliti, Trub.; zahvali njega za to! Trub.; ako tebi kdo dobro vzda, ne zahvali ga, Dalm.; zahvalim te, Bog! Schönl.; pokliče ženo, jo zahvali, Jsvkr.; zahvalili so ga za postrežbo, LjZv.; gospoda lepo zahvalim, Jurč.; Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica, Npes.-K.; Vas lepo zahvalim! Goriška ok.-Erj. (Torb.); bodi Bog zahvaljen! Gott sei es gedankt! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! — z. komu na čem, jemandem für etwas danken, Vrt.; imamo jim visoko z., Krelj; z. komu za kaj, ogr.-C.; — 2) z. se, sich bedanken, seinen Dank abstatten; zadosti se ne more z., Kast.; z. se komu za kaj; — zahvaljen, Dank-: zahvaljena pesem, das Danklied, Cv., Levst. (Rok.); — z. se, = odreči se, verzichten, Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) bestätigen, für richtig befinden: te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil, Vsi računi so zahvaljeni, Soška dol.-Erj. (Torb.); collaudieren, Ip.
Pleteršnik
zaslužénje, n. das Verdienst; svojega zasluženja ne bom nikoli poveličevala, LjZv.; (pos. v cerkvenem govoru): po Kristovem zasluženju.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 34
Dostopnost