Zadetki iskanja
knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost; ambivalentnost značaja / rdeča nit feminizma je njegova ambivalentnost
knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov
tkanina iz niti z drobnimi zankami: plašč iz boucléja
♦ tekst. nit z drobnimi zankami; v prid. rabi: žametne in bouclé preproge
štirikraten: zemlja je dala letos četveren sad
// ki je iz štirih delov, enot: četverna nit / četverni pakt pakt med štirimi državami
končati predenje: dopredla je in pospravila kolovrat; dopresti nit; pren. ni še dopredla svojih misli
močna nit za šivanje usnja: nasmoliti dreto; šivati z dreto / čevljarska, sedlarska dreta
● ekspr. dreto vleči smrčati
1. dvakrat tolikšen: vrniti dvojno aro; dobil boš dvojno mero; naredil si mi dvojno delo
// ki je iz dveh delov, enot: dvojen podplat; dvojni tir; dvojna nit; okno z dvojnimi šipami; kovček z dvojnim dnom; dvojna okna, vrata; pog. naročil je za vse tri dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja / dvojni kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojna lestev dvokraka lestev
2. ki je dveh vrst: doseči dvojen namen; motnje so dvojne: zunanje in notranje; dvojna človekova narava / publ. dvojni praznik rojstni dan in god; ekspr. dvojni zaslužkar kdor ima dohodke od svoje redne zaposlitve in še kake druge
// ki je dveh nasprotujočih si vrst: dvojna morala; živi dvojno življenje
● dvojna brada brada s podbradkom; pog. igrati dvojno vlogo zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; presojati z dvojnim merilom pristransko, ne vsega enako strogo
♦ biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto; bot. dvojno cvetno odevalo venčni in čašni listi; elektr. dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi; fin. dvojno knjigovodstvo knjigovodstvo, po katerem se vsak poslovni dogodek knjiži dvakrat, enemu kontu v dobro, drugemu v breme; geom. dvojna piramida telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojni stožec telo, sestavljeno iz dveh stožcev; kem. dvojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po dve valenci; mat. dvojni ulomek ulomek, pri katerem je v števcu ali imenovalcu ulomek; num. dvojni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh dukatov; pravn. dvojni državljan kdor ima državljanstvo dveh držav; dvojni zakon zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; strojn. dvojni navoj navoj z dvema vzporednima grebenoma; šah. dvojni kmet dva kmeta iste barve na isti liniji; dvojni šah šah od dveh figur hkrati; šport. dvojni skok skok z dvojnim obratom okrog navpične osi; teh. dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga
- dvójno prisl.:
dvojno povrniti, videti; vojna leta se za pokojnino štejejo dvojno; sam.: dvojno je mogoče dvoje; pog. dajte mi dvojnega! dvojno mero žgane pijače
1. tekst. združevati dva ali več pramenov v skupen pramen: nit v predilnici dvojijo, da postane močnejša; trdnost preje povečamo, če jo dvojimo
2. zastar. množiti, večati1: bučno navijanje gledalcev mu je dvojilo moči
3. zastar. razdvajati, cepiti: takšne izjave samo dvojijo množico
nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu
♦ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana
- eféktno prisl.:
zadnje besede je izgovoril efektno
pog., ekspr. delati, počenjati kaj brez učinka, uspeha: ves dan kar nekaj feclja; feclja in feclja, pa nič ne naredi
- fecljáti se
zapletati se, zatikati se: nit se feclja / pijan je, da se mu jezik feclja
1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
// nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema
3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami
4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne
5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke
- gósto in gostó prisl.:
gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
- gósti -a -o sam.:
nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi; po gostem mu je pisal pogostem
1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: izpuliti las, zob; izpuliti nit iz blaga; izpuliti rastlino s korenino vred / izpuliti ptici perje populiti; pren., ekspr. izpuliti pohlepnost iz srca
● pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo
// z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh: komaj mu je izpulil nož iz rok; izpulila mu je roko, ki jo je držal; izpulil se mu je iz rok; pren., publ. na domačem terenu so jim izpulili zmago
2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpulil mu je zadnje evre / iz otrok so izpulili vso skrivnost
- izpúljen tudi spúljen -a -o:
izpuljen las, zob; izpuljeno perje
1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti iz česa: izvleči meč iz nožnice, nit iz blaga, zamašek iz steklenice / izvleči posekano drevje iz gozda; ladjico so izvlekli na kopno / izvleči žebelj iz deske
// z vlečenjem podaljšati: izvleči anteno
2. spraviti iz česa ovirajočega: izvleči voz iz blata; obtičal je do kolen v snegu in se ni mogel izvleči; s težavo se je izvlekel izpod ruševin
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom vzeti iz česa: iz listnice je izvlekel šop bankovcev; izvleči roke iz žepa potegniti / počasi je izvlekla svojo roko iz njegove
4. ekspr. s prizadevanjem, vztrajnostjo spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: on te je izvlekel, ko so te zaprli; trudi se, da bi jo izvlekel iz revščine; izvleči koga iz težav, zadrege; ljudstvo se je izvleklo iz zaostalosti
5. ekspr. s silo, vztrajnostjo priti do česa: ves denar je izvlekel iz njega; pri prodaji hoče izvleči čim več dobička / iz ljudi je izvlekel stvari za smešno nizko ceno kupil; gospodar je hotel kar največ izvleči iz delavcev doseči, da bi kar največ naredili
// z vztrajnim poizvedovanjem, povpraševanjem izvedeti: sodniki niso mogli prav nič izvleči iz njega; poskušal je izvleči nekatere podrobnosti o dogodku; izvlekel je iz nje skrivnost
6. teh. dokončati risbo, navadno s tušem: črte je treba še izvleči; izvleči načrt
// narediti nepretrgano črto: vidne robove na skici izvlečemo, nevidne pa črtkamo
● ekspr. komaj je izvlekel iz nje kako besedo s težavo jo je pripravil, da je govorila; publ. iz razprave lahko izvlečemo nekaj splošnih zaključkov naredimo
- izvléčen -a -o:
izvlečen zamašek; izvlečena risba; kosmičasto sukno ima na površini zelo izvlečena vlakna
med. nit iz živalskega črevesa, ki se v telesu razpusti: šivati s katgutom; sterilizirani katgut
nanašajoč se na kirurge ali kirurgijo: kirurška odstranitev dela telesa / kirurški instrumenti; kirurške rokavice / kirurški poseg operacija / kirurški kongres; kirurško zborovanje / zdravi se na kirurškem oddelku; kirurška klinika
♦ med. kirurški nož; kirurška nit
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »