Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
kamílica kamílice samostalnik ženskega spola [kamílica]
    1. zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. Chamomilla recutita; SINONIMI: navadna kamilica, iz botanike prava kamilica
      1.1. cvetovi te rastline
      1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna kamilica, pasja kamilica, prava kamilica, rimska kamilica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na zemlji’ + mē̃lon ‛jabolko’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
silícij silícija samostalnik moškega spola [silíci]
    zelo pogost element, ki nastopa v obliki velikih, trdih kristalov ali sivega prahu, kemijski element; simbol: Si
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Silizium) iz nlat. silicium, iz lat. silex ‛kremen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca]
    travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus
STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica
ETIMOLOGIJA: ↑zlat

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čéšnjica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od češnja: drobne češnjice
♦ bot. njivska ali kurja češnjica zdravilni plevel s cinobrastimi cveti, Anagallis arvensis
SSKJ²
gorčíca tudi górčica -e ž (í; ọ̑)
1. bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti, Sinapis: bela gorčica; njivska gorčica
2. pikantna začimba, pripravljena iz semen bele gorčice in dodatkov: hrenovke, klobase z gorčico
SSKJ²
gós -í ž (ọ̑)
1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu
♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos
SSKJ²
hvóšč -a m (ọ̑)
nar. koroško njivska preslica: s hvoščem zarasle grede / čaj iz hvošča
SSKJ²
njíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na njivo: kamnita njivna ograda
♦ bot. njivna preslica njivska preslica
SSKJ²
njívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na njivo: njivska prst / njivski gnoj; njivski plevel; njivski pridelki / publ. zasejati njivske površine
♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense; njivska preslica rastlina, pri kateri odženejo plodni rjavi kolenčasti poganjki pred jalovimi zelenimi, Equisetum arvense; zool. njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
SSKJ²
préslica -e ž (ẹ́)
1. rastlina vlažnih tal s členastim votlim steblom in sivo zelenimi stranskimi poganjki v isti višini: s preslico zarasla njiva / čaj iz preslice
2. lesena priprava, na katero se pritrdi preja pri ročnem predenju: natakniti preslico na kolovrat; privezati prejo na preslico; presti na preslico, s preslico; lepo izrezljana preslica
♦ agr. preslica del stiskalnice iz navadno dveh pokončnih tramov, med katera se namesti vzvod; bot. njivska preslica
SSKJ²
rêdkev -kve ž (é)
kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa: opleti, sejati redkev / naribati redkev / redkev v solati / črna redkev
♦ bot. njivska redkev rastlina z belimi ali rumenimi cveti in črtalastimi plodovi, Raphanus raphanistrum
SSKJ²
smíljka -e ž (ȋ)
bot. rastlina z nasprotnimi listi in belimi cveti, socvetji, Cerastium: navadna, njivska, vrtna smiljka
SSKJ²
škrbínka -e ž (ȋ)
bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu, Sonchus: njivska škrbinka
SSKJ²
zlatíca -e ž (í)
1. travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti: trgati marjete in zlatice
2. ekspr. zlatnik: šteti zlatice
3. zastar. zlata ribica: imeti v akvariju zlatice
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris; vodna zlatica rastlina z belimi cveti, ki raste v stoječih ali počasi tekočih vodah, Batrachium; zool. kuna zlatica kuna z rumeno liso na prsih, Martes martes

Slovenski pravopis

Pravopis
préslica -e ž (ẹ́) njivska ~; presti na, s ~o

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
čéšnjica -e ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik njivska češnjica
GLEJ ŠE SINONIM: češnja
Celotno geslo Sinonimni
préslica -e ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik njivska preslica
Celotno geslo Sinonimni
škrbínka -e ž
bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu
SINONIMI:
bot. mleč
Celotno geslo Sinonimni
zlatíca -e ž
travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti
SINONIMI:
bot. ripeča zlatica
GLEJ ŠE SINONIM: draga3, zlatnik
GLEJ ŠE: ribica

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
họ̑sta -e ž
Število zadetkov: 36