Zadetki iskanja
1. manjšalnica od noga: otrok je brcal z nožicami; drobne nožice / ekspr. izpod krila se je pokazala bela nožica / držal je metulja za nožice / čaša z visoko nožico
2. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: šivilja je spustila nožico
♦ zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano
1. narediti čemu obok(e): cerkev je imela najprej raven strop, kasneje so jo obokali; obokati hlev, klet
2. zastar. izbočiti: fant je obokal obrvi
- obókan -a -o
1. deležnik od obokati: obokan hlev, hodnik; obokana klet; pogledal ga je izpod visoko obokanih obrvi
2. ki je v obliki oboka: obokan strop / obokan del lobanje
♦ med. pravilno obokana noga noga z vbočenim srednjim delom stopala
1. čas med delovnim časom, namenjen sprostitvi, malici: podaljšati, skrajšati odmor; oditi malicat med odmorom; polurni odmor; začetek odmora
// šol. čas med koncem ene učne ure in začetkom druge: bil je odmor in učenci so se zbirali na hodniku; pisati naloge v odmoru, med odmorom / glavni odmor
// čas med enim delom predstave, prireditve in začetkom drugega: odmor je po drugem dejanju; obiskati igralce med odmorom; odmor na koncertu
2. premor: odmori so dajali izrečenim mislim poseben poudarek; odmori iz zadrege / opolnoči so godci napravili odmor
● knjiž. potreben je odmora počitka, oddiha; ekspr. delati brez odmora oddiha; knjiž. letni odmor letni dopust
♦ lit. odmor krajša prekinitev v verznem ritmu, stavku; voj. na mestu odmor izraža povelje za stanje, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena
šport. dati, dvigniti nogo vstran: odnožiti in prinožiti
- odnožèn -êna -o:
odnožena noga
nanašajoč se na odriv: odrivna moč / odrivna ploskev
♦ šport. odrivna noga noga, s katero se skakalec v višino, daljino odrine od podlage
postati hrom: zadela ga je kap in je ohromel / ohromela mu je desna stran; pren. njegova volja je polagoma ohromela
- ohromèl in ohromél -éla -o:
ohromela noga
nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: poškodovati si okončine; sprednje, zadnje okončine / spodnja okončina noga; zgornja okončina roka; okončine pri človeku udi
ekspr. obuti nogavice: onogavičiti otroka
- onogavíčen -a -o:
onogavičena noga
● ekspr. v panj se vračajo onogavičene čebele obložene po nožicah s cvetnim prahom
1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati; operiral ga je primarij; ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič
2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami; brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem
3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih; kot borzni agent je operiral v večjih mestih države
4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev; operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja
5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami; kot govornik operira s frazami
- operíran -a -o:
operirani bolnik; jutri bo operiran; operirana noga še vedno boli; sam.: operirani se dobro počuti
ki je za oprijemanje: oprijemalno orodje / oprijemalni kaveljčki stebla
♦ bot. oprijemalna korenina korenina na steblu navadno bršljana za oprijemanje po deblu, skali; zool. oprijemalna noga noga s palcem, ki se lahko stika z drugimi prsti
postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: bezgavke so mu otekle / noga zelo hitro oteče
- otékel -êkla -o:
otekle in prezeble roke; otekle veke
- otečèn -êna -o:
jetra ima zelo otečena
1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral
// povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je paraliziral večino ljudi
2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: skušali so paralizirati osvobodilno gibanje; stavka je paralizirala industrijo, proizvodnjo / z novimi predpisi so paralizirali društvo / paralizirati delovanje strupa
// zelo zavreti, otežiti: paralizirati promet v mestu
- paralizíran -a -o:
že dolgo je paraliziran; paralizirana noga; stavka je skoraj popolnoma paralizirana
nanašajoč se na plavanje: plavalni gibi; plavalne sposobnosti živali / plavalni bazen; učiti se plavati s plavalnim obročem / plavalni šport; plavalni tečaj
♦ šport. plavalni četveroboj; zool. plavalna kožica kožica med prsti živali, ki omogoča, pospešuje plavanje; plavalna noga noga s plavalno kožico med tremi sprednjimi prsti
nanašajoč se na plavut: ošiljena plavutna oblika / plavutna noga
♦ nav. mn., zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti
1. gibati se, premikati se v (predpisanem) ritmu, navadno ob glasbi: plesali so do jutra; rada pleše; naučiti se plesati; plesati na mestu, v krogu; plesal je z vsemi plesalkami; dobro, lahkotno plesati / plesati kolo, polko, moderne plese, valček; ta ples lahko plešemo tudi na glasbo polke
2. umetniško se izražati s plesom: na nocojšnji predstavi plešejo gostujoči baletniki; plesati po prstih / plesati balet / vlogo Trnuljčice pleše prvakinja našega baleta
// ukvarjati se, navadno poklicno, s plesom: pleše že od otroških let; zaradi bolezni ne bo več plesala / pleše v baru, operi
3. ekspr. lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je plesal pred zbrano četo / prsti lahkotno plešejo po tipkah
// lahkotno se gibati, premikati sploh: po mizi so plesale muhe; roji mušic plešejo nad močvirjem / snežinke veselo plešejo; v snopu svetlobe pleše prah / sence plešejo po steni
// s prislovnim določilom biti, nahajati se: okrog ust ji pleše vesel smehljaj
4. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln je plesal po razpenjeni vodi; krožniki začnejo plesati po mizi / krmilo je plesalo sem in tja; avtomobil je začel plesati po cesti začelo ga je zanašati
// pojavljati se, nastopati v močni obliki: burja je tako plesala, da je prevračala vozove; po globeli plešejo peščeni vrtinci / vihar je plesal svoj divjaški ples
5. pog., ekspr., navadno s prislovnim določilom biti ohlapno nameščen: tečaj pleše v ležaju / noga v čevlju ne sme plesati; obleka kar pleše na njem, tako je shujšal
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. kladivo mu kar pleše v rokah z lahkoto, veseljem kuje, udarja; ekspr. on te čaka, ti pa plešeš tu okrog si, se mudiš, zadržuješ; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; ekspr. spet bo palica plesala po tvojem hrbtu spet boš tepen s palico; boš tepen sploh; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦ lov. divji petelin pleše z ritmičnim gibanjem, skakanjem in pihanjem izraža svojo moč, borbenost v času parjenja; s kroženjem okrog samice in gruljenjem skuša pridobiti njeno naklonjenost
- plesáje :
plesaje krožiti okrog ognja; plesaje so ju spremljali proti domu
- plešóč -a -e:
hoditi med plešočimi pari; peketanje plešočih nog; plešoče sence na stropu
nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura
♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj
ki je take ali podobne oblike kot ploskev: ploska skala; plosko dleto; plosko dno posode / udaril jo je s plosko roko; ploska steklenica ploščata; ima ploske prsi nerazvite, slabo razvite; plosko ležišče ravno
♦ med. ploska noga noga z izravnanim srednjim delom stopala; tisk. ploski tisk tiskanje z ravne plošče; um. ploski relief relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve; zool. ploski črvi nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes
- plôsko prisl.:
plosko pasti; z veslom je plosko udarjal po vodi
1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata; kljuvalo mu je v podplatih; mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopala
● pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo
2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat; gumijast, usnjen podplat; copati z mehkimi podplati; močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami
// spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu
♦ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »