Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
vę́zniti 1., vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; (z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
Pleteršnik
vȋhrast, adj. 1) stürmisch, ungestüm, jäh; — 2) krumm, verbogen: vihrasta skleda, noga, M.
Pleteršnik
visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.
Prekmurski
vùgnoti -em dov. upogniti: Eden norlavi cslovek je ednôk vugnoti steo gla'zojno KAJ 1870, 13
vùgnoti se -em se upogniti se: V-koleni sze nôga vugne KAJ 1870, 35
vùgnjeni -a -o upognjen: Ár je vugnyena do práha düsa nasa TA 1848, 36
Celotno geslo Pohlin
vznožje [vznọ̑žje] (znožje) samostalnik srednjega spola
  1. posteljno vznožje
  2. vreča za gretje nog v postelji
Pleteršnik
zabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. ein wenig aufdunsen, verschwellen, Cig., Jan., C., Notr., BlKr.; prst zabrekne, kadar se toli napne, da se n. pr. ne more prstan ž njega sneti, Erj. (Torb.); (noga je zabrehnila, nam. zabreknila, na Sori [Gor.]-Erj. [Torb.]).
Pleteršnik
zabrę́nkniti, -brę̑nknem, vb. pf. = zabrekniti, Cig., Dol.; prst mi je zabrenknil, da ne morem prstana sneti, Lašče-Erj. (Torb.); noga mi je zabrenknila, da ne morem škornjev obuti, jvzhŠt.
Pleteršnik
zacẹ́liti, -im, vb. pf. 1) heil machen, heilen (trans.); rano z.; z. se, heil werden, heilen (intr.); rana se je zacelila; — 2) = zaceliti se (nam. zacẹ́lẹti); rana neče zaceliti, jvzhŠt.; noga mu je zacelila, vzhŠt.-Valj. (Vest.); prim. zaceleti.
Pleteršnik
zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).
Prekmurski
zaklàčiti -kláčim dov. stlačiti, poteptati: V-práh zaklácsis szvéto isztino KAJ 1848, 190; naj ga gda ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; Naj me nezaklácsi nôga gizdávca TA 1848, 29
zakláčeni -a -o stlačen, poteptan: Nedopüszti, ka bi te zaklácseni z szramotjov odhájao TA 1848, 60; Gde národ pote'zen, zaklacsena Pravica AIP 1876, br. 4, 4; je niſtero ſzpadnolo kre pouti, i zaklácseno je KŠ 1771, 192
Pleteršnik
zaléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Liegen um etwas kommen o. es versäumen, verschlafen: z. kaj, Mur., Cig., Jan.; — 2) durch Aufliegen unempfindlich machen: z. si nogo, Levst. (M.); zaležana noga, vom Aufliegen taub gewordener Fuß, Z.; — 3) z. se, durch zu langes Liegenbleiben in einen üblen Zustand gerathen, sich verliegen, Cig.; — zaležan (nam. zaležal), durch langes Liegen verdorben, verlegen: zaležano blago; — z. se, verschlafen, Cig.; — zaležan človek, ein Mensch, der viel zu liegen pflegt, Fr.-C.
Svetokriški
zbosti zbodem dov. zbosti: Ti v' iesi sbodesh 2. ed. s' beſſedo tuojga blishniga ǀ on je bil taiſto taku mozhnu sbodil del. ed. m, de is Paradisha je bil Euo ſpravil zbosti se zbosti se: nikamar ſe nemore neſlonit, aku ſe n'hozhe sbosti nedol. ǀ buſs po terniu hodit, inu ſe nesbodit +nedol. ǀ Se sbode 3. ed. noga na en tern ǀ Ioh! ſim ſe sbodil del. ed. m ǀ nekateri ſe ſo opekli, inu sbodli del. mn. m ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo ſpodli del. mn. m, ali udarili
Pleteršnik
zdrkljìv, -íva, adj. 1) leicht ausgleitend: zdrkljiva noga, ein unsicherer Fuß, Zora; — 2) schlüpfrig, Cig.
Pleteršnik
zelenonòg, -nǫ́ga, adj. grünfüßig, Jan.
Prekmurski
zèpnjeni -a -o prid. otrdel: Nyegova zepnyena nôga KAJ 1870, 79
Besedje16
znogamitreti gl. noga, treti, z predl. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Vorenc
zrno s, F13, cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena, Paradiẛha ẛerna; cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od palmoviga ſadú; centigranum, en kláṡ ẛhita s'ſtú ẛerni; corymbus, ſrabotine ẛerna; far, -ris, jariza pſheniza, laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize; granum, ṡernu; lathyris, purgazia, ṡeliṡzhe pul moṡhá viſſoku, ṡerna mozhnu purgerajo, eni ga darṡhè ṡa divje konople; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe ... ima dvei, ali tri ṡarna ſémena, kakòr zhizherka debela; samsa, -ae, od olike koṡzhiza, ali ṡarnu; siliqua, pèt ṡern, roṡhizhik od ſozhivja; sinapis granum, ṡhenofovu ṡernu; staphis, -dis, ſline ṡeliṡzhe, ſtephana ṡerna, miſhji inu podganji poper
Prekmurski
zvínoti se -ém se dov. izviniti se: Nôga sze z-gle'zná vöobrné (zviné) KAJ 1870, 35
Število zadetkov: 178