Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
stalo1 s, F2, basis, grúſt, ſtalu, ali noga pod enim ſtebrom; syntrops, ena poſſoda na tréh nogah, ali ſtalih
Vorenc
škril ž, stylobata, -ae, tá ṡhkryl, na kateri ſtoji noga eniga ſtebra
Vorenc
taca ž, F3, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe
Vorenc
zrno s, F13, cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena, Paradiẛha ẛerna; cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od palmoviga ſadú; centigranum, en kláṡ ẛhita s'ſtú ẛerni; corymbus, ſrabotine ẛerna; far, -ris, jariza pſheniza, laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize; granum, ṡernu; lathyris, purgazia, ṡeliṡzhe pul moṡhá viſſoku, ṡerna mozhnu purgerajo, eni ga darṡhè ṡa divje konople; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe ... ima dvei, ali tri ṡarna ſémena, kakòr zhizherka debela; samsa, -ae, od olike koṡzhiza, ali ṡarnu; siliqua, pèt ṡern, roṡhizhik od ſozhivja; sinapis granum, ṡhenofovu ṡernu; staphis, -dis, ſline ṡeliṡzhe, ſtephana ṡerna, miſhji inu podganji poper

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
noga -e ž noga: Se sbode noga im. ed. na en tern ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge rod. ed. pogledala ǀ en tern s'noge rod. ed. tebi sdere ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni nogi daj. ed. priti ſe pofliſsaio ǀ grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo tož. ed. slomit ǀ ſo hoteli pſſu prezej nogo tož. ed. obeſat ǀ je bil krulau na eni nogi mest. ed. ǀ ta Duhouni s'nogo or. ed. jo po shtengah ſuni ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo s'nogò or. ed. ſunil, de je bila ob otroKa prishla ǀ s' nogò or. ed. na sharh terkaio ǀ En shulin nemore duei nogi tož. dv. obuti ǀ noge im. mn. ſo ta sadni tal tiga shivota ǀ dokler nogè im. mn. vaſs morio noſsit ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh rod. mn. ǀ s'negnusnimi gobami od glave do nogh rod. mn. je bil obdan ǀ sdaj s' taiſtimi ſe je sapledla okuli teh miloſtouih noh rod. mn. Chriſtuſa JEſuſa ǀ shivali, katere po semli lesejo, inu veliku nouh rod. mn. imaio ǀ hozhe ſe ſapleſti okuli nje nauh rod. mn. ǀ ti nej ſi vode K'moim nogam daj. mn. dal ǀ k' nogom daj. mn. Chriſtuſavem poklekniti ǀ Boga pod noge tož. mn. poſtavi, hudizha pak na glauo poſadj ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè tož. mn. odſekat ǀ ſtegnem moje roke, inu nage tož. mn. de bodo gori perbite ǀ od velike slabusti kumaj na nogah mest. mn. ſtoy ǀ luno je pod nogami or. mn. imela ǀ pod nogamy or. mn. te gorezhe volge ǀ ti s'nogami or. mn. po nij hodesh ǀ Ne gible vezh s'nogami or. mn. ǀ shkripash pak snogami or. mn. k nogam peš: je bil vſe kozhije prepovedal, inu vſelej je k'nogam hodil ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah, Chriſtus pak buſs k' nogam hodi ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora Zveza k nogam je kalk po nem. zu Fuß ‛peš’.
Svetokriški
zbosti zbodem dov. zbosti: Ti v' iesi sbodesh 2. ed. s' beſſedo tuojga blishniga ǀ on je bil taiſto taku mozhnu sbodil del. ed. m, de is Paradisha je bil Euo ſpravil zbosti se zbosti se: nikamar ſe nemore neſlonit, aku ſe n'hozhe sbosti nedol. ǀ buſs po terniu hodit, inu ſe nesbodit +nedol. ǀ Se sbode 3. ed. noga na en tern ǀ Ioh! ſim ſe sbodil del. ed. m ǀ nekateri ſe ſo opekli, inu sbodli del. mn. m ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo ſpodli del. mn. m, ali udarili

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
goloben pridevnik
Celotno geslo Megiser
krumpast pridevnik
Celotno geslo Megiser
noga -e samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
na nogah [mest. mn.] gl. na, noga ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje16
na nogali [mest. mn.] gl. na, noga ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje16
od mladesnogu gl. mlad, noga, od ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje16
pod nogami ležanje gl. ležanje, noga, pod ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje16
znogamitreti gl. noga, treti, z predl. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Celotno geslo eSSKJ16
črnavka -e samostalnik ženskega spola
modrikasta lisa na koži zaradi izliva krvi, navadno od udarca; SODOBNA USTREZNICA: podplutba
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
duša -e samostalnik ženskega spola
1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti
3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje
4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša
FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga, duša se loči/vunkaje gre, goridati svojo dušo, pojemati/puščati dušo , polagati dušo koga v roko koga, postaviti dušo za koga, tjapodati/tjakajvreči svojo dušo
Celotno geslo eSSKJ16
farlikost -i (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) samostalnik ženskega spola
1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
1.1 stanje, nastalo zaradi take možnosti; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
2. s prilastkom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
3. s prilastkom razmere, okoliščine, v katerih lahko kaj utrpi škodo; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost, ogroženost
4. s prilastkom lastnost, značilnost koga/česa, da lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
FREKVENCA: 157 pojavitev v 15 delih
Število zadetkov: 178