Fran > SSKJ

1. 1. pog. duševno bolan: nor človek; biti nor / delati se norega
   // ekspr. tak kot pri duševno bolnih: nore misli; njegova nora pamet ga je spravila v težave
   // ekspr. neumen, nespameten: ne bodi nor; tako nor pa nisem; nor bi bil, če bi priznal; o ta nora ženska
2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves nor je od obupa, veselja, žalosti
3. 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: nora jeza; prijelo ga je noro veselje / užival je v norem plesu
   ● nar. štajersko nore gobe strupene gobe; ekspr. nora leta puberteta; leta zlasti spolno neurejenega življenja; ekspr. obšlo ga je noro upanje, da bo rešen zelo veliko, a neuresničljivo; ekspr. noro vreme zelo spremenljivo, nestalno; pog., ekspr. vsa nora je na moške ima veliko slo po moških; pog., ekspr. čisto nor je na konje zelo rad ima konje; veslal je kot nor zelo, hitro; šalj. gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor
   ♦ bot. nora ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum

nôro stil. noró prisl.: noro si je želel, da bi jo srečal; noro zaljubljen; sam.: ali si kdaj že slišal kaj tako norega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

zaglédati se s predlogom  
1. 1. za določen čas upreti, usmeriti pogled kam: zagledati se predse, v tla; za nekaj trenutkov, začudeno se zagledati v koga / podprl si je glavo in se zagledal sam vase
2. 2. ekspr. zaljubiti se: zagledal se je v sosedovo hčer; noro se zagledati v koga
   // čustveno pozitivno, trajno se navezati na kaj: že v mladih letih se je zagledal v znanost

zagledávši zastar.: zagledavši znanca, je stopil k njemu

zaglédan -a -o: že dolgo je zagledana vanj; prepozno zagledano vozilo
● ekspr. fant je preveč zagledan vase preveč občuduje samega sebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: odkar se je zaljubil, se je čisto spremenil; zaljubiti se na stara leta; nesrečno se zaljubiti; ekspr.: zaljubiti se na prvi pogled; na smrt, z vsem srcem se zaljubiti / zaljubiti se do ušes zelo
   // zaljubiti se v koga; zaljubila sta se drug v drugega
2. 2. ekspr., v zvezi z v čustveno se navezati na kaj tako, da se vidijo, upoštevajo predvsem lepe, dobre strani: zaljubil se je v te kraje / zaljubil se je v lov

zaljubíti in zaljúbiti knjiž.  vzljubiti: strastno zaljubiti koga / zaljubiti poezijo

zaljúbljen -a -o 
1. 1. deležnik od zaljubiti se: zaljubljen človek; biti zaljubljen do ušes; noro, slepo zaljubljen; zaljubljena v rože
   ● vase zaljubljen človek človek, ki zelo občuduje samega sebe
2. 2. ki izraža, kaže stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: zaljubljeni pogledi; zaljubljene kretnje
3. 3. star. ljubezenski: zaljubljene pesmi; zaljubljena pisma; prisl.: zaljubljeno gledati, govoriti; sam.: pogovori zaljubljenih; peti zaljubljene ljubezenske pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

zatrapáti zapraviti: ves denar je zatrapal

zatrapán -a -o: zatrapan človek; biti zatrapan do ušes; noro zatrapan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.